V Krakovu beatifikacija ekvipolente Mihaela Giedrojća

Andreja Červek – Vatikan

Mihael Giedrojć se je rodil okoli leta 1420 blizu litvanskega glavnega mesta Vilne. Tu je tudi živel približno štirideset let, preden je prišel v Krakov. »Bil je prekrasen cvet mlade litvanske Cerkve, zatem pa je postal dragoceni dar za poljsko deželo,« je dejal kardinal med homilijo. Čaščenje Mihaela Giedrojća se je med Božjim ljudstvom začelo kmalu po njegovi smrti in je ostalo živo skozi vsa ta stoletja. Sedaj pa ga je kot blaženega uradno potrdila še Cerkev. »Nedavna potrditev bogočastja, ki ga je bil deležen že dolgo časa, je velika spodbuda Cerkvi na Poljskem in Cerkvi v Litvi, da naj nadaljujeta skupno pot. Njegova svetost, uradno priznana in potrjena s strani Cerkve, predstavlja duhovni pečat in božji blagoslov tej posebni povezanosti. Njegova ponižna osebnost še močneje povezuje oba naroda, ki sta si že stoletja zelo blizu in sta danes poklicana obnoviti svoje prijateljske vezi.«

Tako Bog začenja reševati sveti. Blaženi Mihael je prehodil pot prvih Jezusovih učencev, ki so kot preprosti in skromni posamezniki bili izbrani od Učitelji kakor apostoli Božjega kraljestva. Ni jim le razodel svoje skrivnosti, ampak jim je prav tako zaupal, da jo pokažejo svetu. »Mihael je bil 'mali' v skladu z duhom evangelija. Ni iskal ničesar drugega kakor samega Boga. skrivnost njegovega življenja je ravno v primatu Boga: Njemu je vse zaupal in Njemu se je za vse zahvaljeval. Ni skrbel za stvari, ki so bile v svetu pomembne, ampak je svojo pozornost namenjal bolj pomembni stvari, to je Božji ljubezni in prijateljstvu z bližnjim. Po blaženem Mihaelu se Jezus še danes obrača na množice, ki so utrujene od tega sveta, in jim govoril: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vam bom dal počitek. To je pot, ki nam jo Gospod še vedno kaže: sprejemati slabotne in se pri Njem učiti biti krotki in ponižni v srcu.«

Kard. Becciu je nadaljeval, da ljudi današnjega časa, potopljene v na videz pomembne stvari, blaženi Mihael uči, da pristna veličina oseb ne prihaja iz koliko krat se nekaj naredi, ampak kako se nekaj naredi. Gorečnost in ljubezen dajeta veličino našim dejanjem in nalogam, tudi najpreprostejšim. »Njegovo pričevanje o življenju, ki je bilo zaznamovano s sprejemanjem lastnih omejitev in z združitvijo svojega trpljenja s Križanim Kristusom, danes postaja dobra novica za vse tiste, ki so kakor on pogosto pregnani na družbena obrobja zaradi svoje fizične nezadostnosti, starosti ali drugim omejitev. On je dobra novica za vse, ki so doživeli negativne življenjske izkušnje, so nesrečni, razočarani, odvrženi, ki o izgubili čut za lastno vrednost. S svojim življenjskim zgledom jim kaže vir njihove sreče, to je zaupanje v Boga in globoka vera v Njega, ki pomaga sprejemati lastne vsakodnevne križe.« Blaženi Mihael je na svoji krščanski in krepostni življenjski poti uresničil psalmistove besede: »Ti si moj Gospod, moja sreča, ničesar ni nad tabo … ker je na moji desnici, ne bom omahnil.«

»Junaško pričevanje blaženega Mihaela Giedrojća naj je kvas, da bo Bog lahko opravil velika dela v vsakem med nami, v naših družbah in v naših narodih,« je dejal kard. Becciu ob koncu homilije. »Božja ljubezen, katere pričevalec in apostol je bil bl. Mihael za litovski in poljski narod, naj bo prav tako rodoviten dar pristne svetosti za vso Cerkev in ves svet.«