Cerca

Vatican News
Moskovski patriarh Kiril med obhajanjem božične liturgije Moskovski patriarh Kiril med obhajanjem božične liturgije  (AFP or licensors)

Božično voščilo moskovskega patriarha Kirila

»Božja ljubezen, ki se je razodela v rojstvu Zveličarja, podarja človeštvu resnični mir. Tega miru ne morejo zamajati vsakodnevne turbulence ali družbena pretresanja, politični nemiri in celo oboroženi spopadi, saj Božji mir nedoumljivo vsebuje veliko duhovno moč, preko katere Bog premaga vse bridkosti in zemeljske nesreče.« S temi besedami je moskovski patriarh Kiril začel svoje voščilo ob božiču, ki ga pravoslavni verniki obhajajo 7. januarja.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

V svojem sporočilu je spregovoril zlasti o pomenu miru, predvsem notranjem, ter o poklicanosti kristjana, da bi bil priča zveličanja: »Vredni smo torej te visoke poklicanosti, nadaljuje Kiril. Po tem, ko smo videli slavno rojstvo, ki se je dogodilo v votlini, se oddaljimo od praznine sveta, v mislih se povzpnimo v nebo in slavimo Stvarnika vseh stvari. Podelimo naše veselje nad učlovečenim Zveličarjem z drugimi, posebej s tistimi, ki potrebujejo pomoč, ki so obupani ali se nahajajo v težkih situacijah.«

Moskovski patriarh zatem Gospoda prosi, naj »nas vse navdihuje po strmi poti krščanskega življenja, da bi se naša vera še naprej krepila, da upanje ne bi oslabelo ter bi v nas rasla ljubezen; tako bi mogli z vstopom v obhajanje božiča neprenehoma oznanjati svetu veliko skrivnost pobožnosti (1Tim 3,16) ter vsem prinašati veselje in Kristusov blagoslovljen, sveti mir.« Pri odgovoru na vprašanje, kako naj to storimo, Kiril navede cerkvene očete, ki so glede tega soglasni: delovanje Kristusovega miru v človeku je pomembno znamenje vztrajanja v izpolnjevanju evangeljskih zapovedi in predvsem v živetju dejavne ljubezni. Tako namreč uči sv. Pavel, ki pravi, naj bo nad vsem ljubezen, ki je vez popolnosti. Tako bo Kristusov mir kraljeval v naših srcih, saj ste bili vanj poklicani (Kol 3,14-15).« Patriarh v sporočilu spomni, da je v zgodovini »človeštvo neprenehoma iskalo Boga, saj je želelo ponovno najti zvezo s svojim Stvarnikom, ki jo je izgubilo

V odgovoru na ta prizadevanja, v odgovoru na srca in roke, ki so usmerjena v nebo, je Gospod izkazal svojo ljubezen do človeštva ter je k nam iztegnil svojo rešilno roko. V Jezusu Kristusu se po dolgih tisočletjih Bog in človek končno srečata; nebo in zemlja se združita in duhovne težnje Adamovih sinov in hčera se uresničijo«. V dogodku Kristusovega rojstva se izrazita tako skrivnost kot tudi razodetje, »saj človeški razum ni zmožen v polnosti razumeti, kako Stvarnik vesolja, Bog, ki je po svoji naravi brezmejen, sestopi v naš svet, ki je raztrgan zaradi greha in se razodeva kakor nezaščiten Otrok, ki se je rodil v votlini, kamor so se pastirji in živina zatekali pred slabim vremenom. Njegova slava, ki so jo oznanjale angelske sile, razglašali modri z vzhoda in o njej pričevali ponižni pastirji, je oznanjena po vsem svetu. Vse to nam delno razodeva globino nedoumljive Božje modrosti in nam pomaga pri sodelovanju v skrivnostnem načrtu, ki ga ima sv. Trojica za zveličanje človeštva,« še doda moskovski patriarh ter sklene svoje voščilo z naslednjim povabilom: »Globoko se poklonimo pred ponižnimi jaslimi, s strahospoštovanjem do Boga, saj se prav tukaj začenja Jezusov zemeljski križev pot in prav tukaj se začenja naše zveličanje«.   

[ Audio Embed Prisluhni prispevku]                                                                                                                                                                                                                                                    

08 januar 2019, 15:50