Papežev grob bo iz marmorja iz Ligurije, dežele njegovih starih staršev
Edoardo Giribaldi – Vatikan
Na nagrobniku svetega očeta bo samo napis »Franciscus« in reprodukcija njegovega pektorala (naprsnega križa). Grobnica je pripravljena v niši med kapelo, kjer se nahaja podoba Marije, Rešiteljice rimskega ljudstva (Salus Populi Romani), in kapelo Sforza, v bližini oltarja sv. Frančiška.
Od Cogorna do Buenos Airesa
Kot je za vatikanske medije dejala Enrica Sommariva, podžupanja občine Cogorno z nekaj več kot 5.000 prebivalci, so vedeli, da družina papeža Frančiška izvira iz njihovih krajev. V kraju Tigullio se je 20. januarja 1850 rodil Vincenzo Girolamo Sivori. Odšel je v Buenos Aires in umrl mlad, leta 1882, vendar pravočasno, da je spoznal svojo vnukinjo Regino Marijo Sivori, mamo Jorgeja Bergoglia. Na njegovi rojstni hiši pastelne rumene barve, ki je značilna za te kraje, od leta 2018 visi spominska plošča iz skrilavca, ki priča o koreninah papeža Frančiška.
»Veliko darilo. Zadnje presenečenje«
Presenetljivo je, da je sveti oče pogosto skrival svojo vez z Ligurijo. Kot je dejala podžupanja Cogorna, so nameravali prinesti v Rim vsaj eno zrno iz njihove dežele, potem pa so izvedeli za presenetljivo novico.
Vincenzo Sivori in Caterina Sturla sta bila praded in prababica papeža Frančiška. Angela Sivori, ki še danes živi v Cogornu, je nekoč ob klicu iz Buenos Airesa in družinskem drevesu, poslanem po elektronski pošti, na svoje veliko presenečenje odkrila, da je sestrična papeža Frančiška. Njena hči, Cristina Cogorno, je dejala, da je želja svetega očeta, naj bo njegov nagrobnik iz kamna, od koder izhajajo njegovi stari starši, zanje »veliko darilo; še zadnje presenečenje«.
»Končno poznam Sivorijeve!«
Razlogi za papeževo odločitev ostajajo intimni, tihi. V času svojega pontifikata še nikoli ni tako odprto pokazal te vezi z Ligurijo, sorodnike je obiskal v Piemontu. Kljub temu pa sta dva trenutka morda pustila svoj pečat. Prvi je bil v Genovi maja 2017. Cristina Cogorno se spominja, da je bila takrat njena mama stara 87 let in do zadnjega niso vedeli, če se bodo lahko srečali s papežem med obiskom v njihovih krajih. Potem pa so jih tri dni pred prihodom poklicali iz Vatikana in potrdili, da jih bo sprejel. »Postavili smo se v vrsto, sedem nas je bilo. In pozdravil nas je kot bratranec, ki je prišel "s konca sveta". Ob stisku roke se je nasmehnil in vzkliknil: "Končno poznam Sivorijeve!«, je še dodala Cogorno.
Skrilavec v dar
Drugi trenutek pa sega v leto 2015, ko je Filharmonična družba Sestri Levante prišla igrat na splošno avdienco 18. marca, dobri dve leti po papeževi izvolitvi. Med prisotnimi je bil tudi predsednik Francesco Gardella. Filharmoniki so igrali že za Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., vendar gre po Gardellovih besedah vedno za posebno doživetje. Pravi, da jih je papež Frančišek lepo pozdravil in da ga še danes oblije kurja polt, ko se spomni na ta dogodek. Ob omenjeni priložnosti so svetemu očetu poklonili basrelief na skrilavcu, na katerem je upodobljena cerkev sv. Lovrenca iz kraja njegovih prednikov, s podstavkom. Papež ga je sprejel v tišini, vendar pa je dejanje pustilo svoj pečat; sedaj je tista neizrečena vez postala večna.
»Kamen ljudstva«
Po besedah France Garbarino, predsednice okrožja skrilavca, ki združuje osemnajst kamnolomov in dvanajst podjetij v Liguriji, med skrilavcem in dušo papeža Frančiška obstaja nenavadna, globoka povezava. »Ne gre za plemenit kamen. Od nekdaj je bil kamen ljudi.« Skromen, odporen, bistven. Prav tako kot papež, vedno blizu zadnjemu. Material, ki se ne vsiljuje, ampak spremlja. Utrjuje poti, kakor pripovedujejo Montalejevi verzi. »To je topel kamen. Če se dotakneš marmorja, začutiš mraz. Skrilavec pa vrača toploto,« je dodala Garbarino. Kot božanje, kot navzočnost, ki potolaži. Papež nežnosti, ki se ni bal skloniti. In potem je tu še barva. Črna, globoka. Vendar nikoli mračna. »Prilega se vsem drugim materialom,« poudarja Garbarino. Skrilavec ne izključuje, ampak se prilagaja. Kot papež, ki je lahko govoril z vsemi. Pogovarjal se je z vernimi in nevernimi, z oddaljenimi kulturami, s tistimi, ki iščejo, in s tistimi, ki so izgubili na poti.
