Sveti oče pri katehezi: Zaupajmo Bogu, ki nam pravi »Ne boj se!«
Vatican News
Svetopisemski odlomek: Lk 1,26-28
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!«
Cikel katehez: Jubilej 2025 - Jezus Kristus, naše upanje
Marijino oznanjenje: poslušanje in razpoložljivost
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes nadaljujemo katekeze jubilejnega cikla o Jezusu Kristusu, ki je naše upanje.
Luka na začetku svojega evangelija pokaže učinke preobrazbene moči Božje besede, ki ne prihaja le na dvorišče templja, ampak tudi v revno bivališče mlade Marije, ki je zaročena z Jožefom in še vedno živi z družino.
Gabriel, glasnik pomembnih božjih oznanil, ki s svojim imenom slavi Božjo moč je po Jeruzalemu poslan v vas, ki je judovsko Sveto pismo nikoli ne omenja, to je Nazaret. V tistem času je to bil majhen kraj v Galileji, na obrobju Izraela, na mejnem območju s pogani in njihovo nečistostjo.
Ravno tja angel prinese sporočilo, ki je po svoji obliki in vsebini popolnoma neverjetno, tako da se Marijino srce vznemiri in prestraši. Namesto klasičnega pozdrava »mir s teboj«, se Gabriel obrne na Marijo s pozivom »razveseli se«, »raduj se«, ki je bil priljubljen v sveti zgodovini, saj ga preroki uporabljajo, ko oznanjajo Mesijev prihod (prim. Sof 3,14; Jl 2,21-23; Zah 9,9). Gre za povabilo k veselju, ki ga Bog nameni svojemu ljudstvu, ko se konča izgnanstvo in ljudstvo občuti Gospodovo živo in dejavno navzočnost.
Poleg tega Bog imenuje Marijo z imenom ljubezni, ki ga svetopisemska zgodovina ne pozna: kecharitoméne, kar pomeni »napolnjena z božjo milostjo«. Marija je polna milosti. To ime pove, da je Božja ljubezen že dolgo prebivala in še vedno prebiva v Marijinem srcu. Pove, kako »milostna« je in predvsem, kako jo je Božja milost notranje izoblikovala in jo naredila za svojo mojstrovino, polno milosti.
Ta ljubeči vzdevek, ki ga Bog da samo Mariji, takoj spremlja zagotovilo »Ne boj se«. »Ne boj se!« Gospodova prisotnost nam vedno daje to milost, da se ne bi bali. In tako pravi Mariji: »Ne boj se!« »Ne bojte se,« pravi Bog Abrahamu, Izaku, Mojzesu (prim. 1 Mz 15,1; 26,24; 5 Mz 31,8). To pravi tudi nam: »Ne boj se, hodi naprej, ne boj se!« »Vsemogočni«, Bog, ki mu »ni nič nemogoče« (Lk 1,37) je z Marijo, je skupaj z njo in ob njej, je njen tovariš, njen glavni zaveznik, večni »jaz sem s teboj« (prim. 1 Mz 28,15; Raz 3,12; Sod 6,12).
Zatem Gabriel oznani Devici njeno poslanstvo, tako da v njenem srcu odmevajo številni svetopisemski odlomki, ki se nanašajo na kraljevskost in mesijanskost otroka, ki ga bo rodila in bo predstavljen kot izpolnitev starodavnih preroštev. Beseda, ki prihaja od zgoraj, kliče Marijo, naj postane mati dolgo pričakovanega Mesije. On ne bo kralj na človeški in telesni način, ampak na božanski, duhovni način. Njegovo ime bo Jezus, kar pomeni Bog rešuje (prim. Lk 1,31; Mt 1,21), kar bo vse in za vedno opominjalo, da ne rešuje človek, ampak samo Bog. Jezus je ta, ki izpolni besede preroka Izaija: »ne kak poslanec ali angel, njegovo obličje jih je rešilo, v svoji ljubezni in prizanesljivosti jih je sam odkupil« (Iz 63,9).
To materinstvo Marijo pretrese do globin. Kot pametna ženska, ki zna brati dogodke, poskuša razumeti in razločevati to, kar se ji je zgodilo (prim. Lk 2,19.51). Marija ne išče zunaj, ampak v sebi, kot to uči sveti Avguštin, »v moji notranjosti prebiva resnica«. In tam, v globini svojega odprtega in občutljivega srca, sliši povabilo, naj popolnoma zaupa Bogu, ki je zanjo pripravil posebne »binkošti«. Tako kot na začetku stvarjenja (prim. 1 Mz 1,2) želi Bog Marijo »negovati« s svojim Duhom, z močjo, ki lahko odpre, kar je zaprto, ne da bi to razbila, ne da bi vplivala na človekovo svobodo; želi jo oviti v »oblak« svoje prisotnosti (prim. 1 Kor 10,1-2), da bi Sin živel v njej in ona v Njem.
Marija zasveti v zaupanju: je kot »svetilka z mnogimi lučmi«, kot to pravi Teofan v svojem Kanonu o oznanjenju. Izroči se, pokori se, naredi prostor, je »poročna soba, ki jo je naredil Bog«. Marija sprejme Besedo v lastno telo in se tako poda na največje poslanstvo, ki je bilo kdaj koli zaupano ženski, zaupano človeku. Sprejme služenje, ne kot sužnja, ampak kot sodelavka Boga Očeta, polna dostojanstva in oblasti pri podeljevanju darov iz nebeške zakladnice – kot bo to storila v Kani –, da bi iz nje lahko vsi obilno zajemali.
Sestre in bratje, učimo se od Marije, Odrešenikove matere in naše matere, in si dopustimo odpreti ušesa za Božjo besedo, jo sprejeti in negovati, da bo naša srca spremenila v tabernaklje svoje navzočnosti, v gostoljubne domove, kjer raste upanje. Hvala.
