Sveti oče malim bolnikom: Molite za otroke, ki nimajo možnosti zdravljenja

Vatican News

Sveti oče je na začetku srečanja izrazil svoje veselje, da so uspeli poromati v Rim v tem jubilejnem letu, v središču katerega je upanje. Po njegovih besedah gre za leto, »v katerem nam Bog želi podelti posebne milosti«. Otroke so spremljali njihovi starši, direktorica, zdravniki in medicinske sestre klinike, duhovnik ter častni konzul Luksemburga na Poljskem.

»Ko sem prihajal na srečanje z vami, sem v srcu čutil veselje, saj imamo priložnost, da drug drugemu podarimo upanje in ljubezen. Poleg tega pa obstaja še en razlog: vi, dragi otroci, ste zame znamenje upanja. In zakaj? Ker sem prepričan, da je Jezus prisoten v vas. In kjer je On, tam je upanje, ki ne razočara! Jezus je iz ljubezni vzel nase naše trpljenje in tako se tudi mi, po Njegovi ljubezni, združimo z Njim, ko trpimo.
In to je dokaz prijateljstva. Veste, da je v resničnem prijateljstvu veselje drugega tudi moje veselje in bolečina drugega tudi moja bolečina. Jezus je nekoč rekel svojim učencem: "Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje" (Jn 15,15). Tudi vi ste prijatelji, ste Njegovi prijatelji in z Njim lahko podelite veselje in žalost.«

Ob tem je sveti oče otrokom dejal, da je še en dokaz Jezusovega prijateljstva do njih ljubezen in nenehna prisotnost njihovih staršev, prijazen in nežen nasmeh zdravnikov, medicinskih sester ter fizioterapevtov, ki skrbijo zanje in se trudijo izboljšati njihovo zdravje, da ne bi izgubili svojih sanj in upanja.
»Tudi jaz vas imenujem prijatelji: vi ste prijatelji! In rad bi vas prosil, da mi pomagate služiti Cerkvi. In kako? Tako, da občasno darujete svoje molitve, svoje trpljenje za papeževe namene. Za to se vam zahvaljujem!
Potem pa vas prav tako vabim, da skupaj z mano molite za tiste otroke – žal jih je zelo veliko! –, ki nimajo možnosti zdravljenja: so bolni ali ranjeni, vendar pa nimajo zdravil, bolnišnice, ni zdravnikov ali medicinskih sester. Spominjajmo se jih, bodimo jim blizu!
Dragi otroci, hvala, da ste prišli, pogumni ste! Tako ste priče upanja za nas odrasle in za svoje sovrstnike.«