Papeževo sožalno pismo ob smrti Anastazija, nadškofa Tirane, Drača in vse Albanije

Papež Frančišek

Njegovi eminenci
Metropolitu v Korça [Korča]
Vršilcu dolžnosti Albanske pravoslavne Cerkve
Ko sem izvedel za smrt njegovega blaženstva Anastazija, nadškofa Tirane, Durrësa [Drača] in vse Albanije, želim svoje sožalje izraziti vam, članom Svetega sinoda, in vsem duhovnikom, menihom, nunam in vernim laikom ljubljene albanske pravoslavne Cerkve. Skupaj z zagotovilom mojih molitev, naj mu Bog, naš usmiljeni Oče, nakloni nagrado za njegov trud.

Vera albanske pravoslavne skupnosti je bila gotovo utelešena v življenju našega dragega brata, čigar goreče pastoralno služenje je pomagalo ljudem, da so po letih od države vsiljenega ateizma in preganjanja ponovno odkrili njeno bogastvo in lepoto. V zvezi s tem hranim vesele spomine na srečanje z Njegovim blaženstvom ob svojem prvem apostolskem potovanju izven Italije. Dragi so mi bratski objem in besede, ki sva si jih izmenjala ob tej priložnosti.

V svojem dolgem življenju in svoji duhovniški in škofovski službi je vedno izkazoval globoko predanost evangeliju, s katero je služil Gospodu in ga oznanjal v različnih zemljepisnih in kulturnih okvirih v Grčiji, Afriki in Albaniji. To je počel po zgledu sv. Pavla, ki se je tako posvetil Kristusu, da je mogel reči »vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil« (1 Kor 9,22).

S prevzemom odgovornosti za vodenje Albanske pravoslavne Cerkve je želel prodreti v globino src tistih, ki so bili zaupani njegovi skrbi, zlasti v njihova izročila in identiteto, ne da bi kdaj izgubil občestvo z drugimi pravoslavnimi Cerkvami. Obenem si je tudi prizadeval za dobro voljo v dialogu in je spodbujal miroljubno sobivanje z drugimi Cerkvami in verstvi.

Ob njegovem prihodu v Albanijo, so ga nekateri duhovniki sprejeli s velikonočnim pozdravom v grščini »Christos Anesti!« Sam je odgovoril v albanščini in pokazal gorečo željo živeti s svojim ljudstvom in pričevati o Božji ljubezni, ki premaga vsako temo in zatiranje med tistimi, ki so veliko trpeli.

Sedaj, ko se je njegovo zemeljsko življenje končalo, molim, da bi Njegovo blaženstvo po usmiljenju vsemogočnega Boga Očeta moglo večno slaviti Sveto Trojico skupaj z vsemi izpovedovalci vere in pastirji, ki so povsod in v vsakem času oznanjali besedo odrešenja.