Papež članom Rimske rote: Vernikom pomagati spoznati in sprejeti resnico

Vatican News

Papež Frančišek je spomnil na deseto obletnico dveh motuproprijev, in sicer Mitis Iudex Dominus Iesus in Mitis et Misericors Iesus, s katerima je preoblikoval postopek za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze. V ospredju govora so bili povodi in razlogi za reformo, ki jo je rimska rota izvajala »strokovno in vestno v korist vseh vernikov«, je dejal zbranim sodnikom, odvetnikom, uradnikom in ostalim sodelavcem apostolskega sodišča, ki ki jih je sprejel v avdienco ob začetku novega sodnega leta.

»Potrebo po preoblikovanju pravil v zvezi s postopkom o ničnosti zakona so izrazili sinodalni očetje, ki so se sestali na izrednem zasedanju leta 2014, in izrazili zahtevo, da bi bili postopki dostopnejši in prožnejši (prim. Relatio Synodi 2014, 48). Sinodalni očetje so tako izrazili nujnost, da se dokonča pastoralno prenovo struktur, h kateri je pozvala že apostolska spodbuda Evangelii gaudium (prim. št. 27).«

Dodal je, da je ta prenova vplivala tudi na pravosodje, da bi se na najboljši možni način odgovorilo osebam, ki se obrnejo na Cerkev, da bi razjasnile svoj zakonski položaj (prim. govor Rimski roti, 23. januar 2015).

Škof v središču reforme

Papež Frančišek je zatem pojasnil, zakaj je v središče reforme hotel postaviti škofijskega škofa: »On je namreč dejansko odgovoren za izvajanje sodne oblasti v škofiji, in sicer kot porok za bližino sodišč in nadzor nad njimi ter kot sodnik, ki mora odločati personaliter v primerih, ko je ničnost očitna, tj. s processus brevior kot izraz skrbi za salus animarum.«

Zato je tudi »pozval k vključitvi dejavnosti sodišč v škofijsko pastoralo in škofom naročil, naj poskrbijo, da bodo verniki seznanjeni z obstojem tega postopka kot možnega sredstva za rešitev stiske, v kateri so se znašli«. »Včasih je žalostno izvedeti, da se verniki ne zavedajo obstoja te možnosti,« je dejal in pripomnil, da je poleg tega pomembno »zagotoviti brezplačnost postopkov, da bi Cerkev tako izkazovala Kristusovo brezplačno ljubezen, po kateri smo vsi odrešeni« (prim. Mitis Iudex Dominus Iesus, VI).

Škofova skrb se uresničuje zlasti tako, da v svoji škofiji v skladu z zakonom »zagotovi ustanovitev sodišča z dobro usposobljenimi osebami – duhovniki in laiki –, ki so primerni za to funkcijo«, ter »zagotovi, da svoje delo opravljajo pravično in marljivo«. »Vlaganje v formacijo takih delavcev – znanstveno, človeško in duhovno formacijo – vedno koristi vernikom, ki imajo pravico do skrbne obravnave svojih prošenj, tudi če dobijo negativen odgovor.«

Skrb za zveličanje duš

Reformo je vodila skrb za zveličanje duš, kot je papež pojasnil v nadaljevanju govora. »Postavljeni smo pred bolečino in upanje mnogih vernikov, ki iščejo jasnost glede resnice o svojem osebnem stanju in posledično v zvezi možnostjo polne udeležbe v zakramentalnem življenju. Za mnoge, ki “imajo negativno zakonsko izkušnjo, preveriti veljavnost ali neveljavnost zakona predstavlja pomembno možnost; tem osebam je treba pomagati, da to pot prehodijo čim lažje” (prim. govor udeležencem tečaja, ki ga organizira Rimska rota, 12. marec 2016).«

Pravila, ki določajo postopke, morajo »zagotavljati nekatere temeljne pravice in načela, predvsem pravico do obrambe in domnevo o veljavnosti zakonske zveze«. Namen postopka ni »po nepotrebnem zapletati življenja vernikov ali poglabljati njihove spore, ampak le služiti resnici« (prim. Benedikt XVI., govor Rimski roti, 28. januar 2006).

Papež je navedel Pavla VI., ki je ob koncu reforme, ki je potekala v skladu z motuproprijem Causas matrimoniales, izpostavil, kako so poenostavitve, uvedene pri obravnavi zakonskih primerov, namenjene olajšanju postopkov in so zato tudi bolj pastoralne, ne da bi to vplivalo na merila resnice in pravičnosti, ki jih mora postopek dosledno upoštevati, v zaupanju, da sta odgovornost in modrost pastirjev versko in neposredno navzoči (prim. Pavel VI., govor Rimski roti, 30. januar 1975).

Preudarno uveljavljanje pravil

Tudi z zadnjo reformo je Frančišek želel dati prednost »ne ničnosti zakonskih zvez, ampak hitrosti postopkov«, torej pravični poenostavitvi, da zaradi zamude pri izreku sodbe »srca vernikov, ki čakajo na razjasnitev svojega stanja, ne bi bila predolgo pod težo dvoma« (prim. Mitis Iudex Dominus Iesus). Da bi preprečil, da bi se zaradi preveč zapletenih postopkov uporabljal Ciceronov rek “summum ius summa iniuria” je papež »odpravil potrebo po dvojnem presojanju in spodbudil hitrejše odločanje v primerih, ko je ničnost očitna, z namenom, da bi zagotovil dobro vernikom in jim pomagal doseči mirno vest«.

Očitno je, da reforma odločno poudarja »preudarnost pri uveljavljanju pravil«. To pa »zahteva dve pomembni kreposti: razumnost in pravičnost, ki ju mora spremljati ljubezen. Med razumnostjo in pravičnostjo obstaja tesna povezava, saj je namen izvajanja prudentia iuris spoznati, kaj je v konkretnem primeru prav« (Frančišek, govor Rimski roti, 25. januar 2024).

»Vsak udeleženec v procesu pristopa k zakonski in družinski stvarnosti z globokim spoštovanjem, saj je družina živ odsev občestva ljubezni, ki je Troedini Bog (prim. Amoris laetitia, 11). Poleg tega sta zakonca, združena v zakonu, prejela dar neločljivosti, ki ni cilj, ki bi ga bilo treba doseči z lastnimi močmi, in še manj omejitev njune svobode, ampak je obljuba Boga, katerega zvestoba omogoča človeško zvestobo. Vaše delo razločevanja o obstoju ali neobstoju veljavne zakonske zveze je služenje salus animarum, saj vernikom omogoča, da spoznajo in sprejmejo resnico o svoji osebni resničnosti. Dejansko je “vsaka pravična sodba o veljavnosti ali ničnosti zakonske zveze prispevek h kulturi nerazvezljivosti tako v Cerkvi kot v svetu” (Janez Pavel II., govor Rimski roti, 28. januar 2002).«

Zelo odgovorna in lepa naloga

Na koncu govora se je papež Frančišek na člane Rimske rote obrnil s trditvijo, da jim je Cerkev zaupala »zelo odgovorno nalogo, še prej pa zelo lepo«, namreč »pomagati očistiti in obnoviti medosebne odnose«. »Jubilej, v katerem smo, vaše delo napolnjuje z upanjem, ki nikoli ne razočara (prim. Rim 5,5). Na vse vas, peregrinantes in spem, kličem milost veselega spreobrnjenja in luč ob spremljanju vernikov h Kristusu, ki je krotek in usmiljen sodnik.«