Kateheza. Boj proti izkoriščanju otrok pomeni graditi boljšo prihodnost za vse
Svetopisemski odlomek: Mt 18,1-3.6
Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in dejali: »Kdo je torej največji v nebeškem kraljestvu?« Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! […] Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.«
Kateheza: Otroci, ki jih Bog najbolj ljubi (2. del)
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Tudi danes bomo govorili o otrocih. Prejšnji teden smo se ustavili pri tem, da je Jezus med svojim javnim delovanjem večkrat govoril o pomembnosti zaščite, sprejemanja in ljubezni do najmanjših.
Pa vendar je še danes na svetu na stotine milijonov mladoletnih oseb, ki so prisiljeni delati, mnogi med njimi pa so izpostavljeni še posebej nevarnemu delu, čeprav še niso dosegli minimalne starosti za izpolnjevanje dolžnosti odraslosti. Da ne govorimo o dečkih in deklicah, ki so sužnji trgovine z ljudmi za namene prostitucije ali pornografije ali pa prisiljenih porok. V naših družbah so otroci žal na veliko načinov doživljajo zlorabe ali slabo ravnanje. Zloraba otrok, ne glede na njeno naravo, je nizkotno in grozno dejanje. Ne gre le za družbeno rano in zločin, temveč tudi za grobo kršitev Božjih zapovedi. Noben otrok ne bi smel doživeti zlorab. Že en primer je preveč. Zato je treba prebuditi vest, vlagati v bližino in konkretno solidarnost z otroki in mladimi ter hkrati graditi zaupanje in sinergijo med tistimi, ki si prizadevajo, da bi jim ponudili priložnosti in varne prostore za mirno odraščanje.
Razširjena revščina, pomanjkanje socialnih sredstev za podporo družinam, marginalnost, ki se je v zadnjih letih povečala, ter brezposelnost in nestalna zaposlitev so dejavniki, zaradi katerih najmlajši plačujejo najvišjo ceno. V velemestih, kjer imamo socialne razlike in moralni propad, se mladi ukvarjajo s preprodajo drog in najrazličnejšimi nezakonitimi dejavnostmi. Koliko teh otrok smo že videli, da so postali žrtve! Včasih je tragično, da jih spodbudijo, da postanejo »krvniki« drugih vrstnikov, ne le da škodujejo sebi, svojemu dostojanstvu in človečnosti. In vendar, ko se na ulici, v soseski župnije, ta izgubljena življenja ponujajo našemu pogledu, pogosto pogledamo stran.
Prepoznati moramo družbeno nepravičnost, ki dva otroka, ki morda živita v isti soseski ali stanovanjskem bloku, sili na diametralno nasprotne poti in usode, ker se je eden od njiju rodil v prikrajšani družini. Nesprejemljiva človeška in družbena ločnica: med tistimi, ki lahko sanjajo, in tistimi, ki se morajo podrediti. Toda Jezus si želi, da bi bili vsi svobodni in srečni. In če ljubi vsakega moškega in žensko kot svojega sina in hčer, potem z vso nežnostjo svojega srca ljubi tudi najmlajše. Zato nas prosi, naj se ustavimo in prisluhnemo trpljenju tistih, ki nimajo glasu, tistih, ki niso učeni. Boj proti izkoriščanju, zlasti proti izkoriščanju otrok, je način, kako zgraditi boljšo prihodnost za celotno družbo.
Vprašajmo se torej: Kaj lahko storim? Najprej se moramo zavedati, da če želimo izkoreniniti delo otrok, pri njem ne smemo biti soudeleženi. In kdaj smo? Na primer, ko kupujemo izdelke, pri katerih se uporablja otroško delo. Kako naj jem in se oblačim, če vem, da za hrano in oblačili stojijo izkoriščani otroci, ki delajo, namesto da bi hodili v šolo? Zavedanje o tem, kaj kupujemo, je prvo dejanje, da ne bi bili sokrivi. Poglejte, od kod prihajajo izdelki. Nekdo bo rekel, da kot posamezniki ne moremo storiti veliko. Res je, da kot posamezniki ne moremo storiti veliko, vendar lahko vsaka kapljica skupaj z mnogimi drugimi kapljicami postane morje. A tudi institucije, vključno s cerkvenimi ustanovami, in podjetja je treba opozoriti na njihovo odgovornost: lahko nekaj spremenijo tako, da svoje naložbe preusmerijo v podjetja, ki ne uporabljajo ali dovoljujejo dela otrok. Številne države in mednarodne organizacije so že sprejele zakone in direktive proti delu otrok, vendar je mogoče storiti še več. Pozivam tudi novinarje, naj prispevajo svoj delež: lahko pomagajo ozaveščati o problemu in najti rešitve. Ne bojte se in obsodite te stvari.
Zahvaljujem se vsem, ki se ne obrnejo stran, ko vidijo otroke, ki morajo prezgodaj postati odrasli. Vedno imejmo v mislih Jezusove besede: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Sveta Terezija iz Kalkute, vesela delavka v Gospodovem vinogradu, je bila mati najbolj prikrajšanim in pozabljenim otrokom. Z nežnostjo in pozornostjo svojega pogleda nas lahko spremlja, da bomo videli nevidne otroke, premnoge sužnje sveta, ki jih ne moremo prepustiti njegovim krivicam. Kajti sreča najslabotnejših gradi mir za vse.
Z Materjo Terezijo dajmo glas otrokom: »Prosim za varen kraj, kjer se bom lahko igral. Prosim za nasmeh tistega, ki zna ljubiti. Prosim za pravico biti otrok, biti upanje, pravico do boljšega sveta. Prosim, da bi lahko rasel kot oseba. Se lahko zanesem nate?«
