Papež v intervjuju za kitajsko jezuitsko provinco predal sporočilo upanja
Vatican News
Intervju, ki je bil 9. avgusta objavljen na družbenih omrežjih, je bil posnet 24. maja letos, na god Marije Pomočnice, ki je zavetnica svetišča Šešan v Šanghaju, kamor bi papež prav tako rad poromal.
Kitajci: mojstri upanja ter potrpežljivosti v čakanju
Dejal je, da bi se na Kitajskem rad srečal s tamkajšnjimi škofi ter »z Božjim ljudstvom, ki je tako verno«. »Je verno ljudstvo. Doživeli so veliko stvari in ostali verni.« Mlade kitajske katoličane je sveti oče spodbudil k upanju, čeprav je dodal, da se mu zdi »tavtološko, da ljudstvu, ki je mojster upanja ter potrpežljivosti v čakanju« daje sporočilo upanja. Kitajci so po njegovih besedah »veliko ljudstvo, ki ne sme zapravljati svoje dediščine«, ampak jo »mora s potrpežljivostjo predajati naprej«.
Kritike in odpor
V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o pontifikatu: papež pravi, da ta poteka v sodelovanju, s poslušanjem in svetovanjem vodij dikasterijev in vseh. Prepričan je, da kritike vedno pomagajo, tudi če niso konstruktivne, saj »spodbujajo k razmisleku o načinu delovanja«. Ob tem je dodal, da se tudi za odporom »lahko skriva dobra kritika«. Včasih je potrebno »čakati in prenašati«, tudi »z bolečino«, kot takrat ko naletimo na odpor »proti Cerkvi, kot se dogaja v tem trenutku« s strani »majhnih skupin«. »Trenutki težav ali potrtosti se vedno rešijo z Gospodovo tolažbo,« je poudaril sveti oče.
Vojne in drugi izzivi
Glede dosedanjih »izzivov« v svojem pontifikatu je papež Frančišek izpostavil »velikanski izziv« pandemije in »trenutni izziv« vojne, predvsem v Ukrajini, Mjanmaru in na Bližnjem vzhodu. Dejal je, da izzive vedno skuša »reševati z dialogom; kadar pa to ne deluje, s potrpežljivostjo in tudi s smislom za humor,« v skladu z naukom sv. Tomaža Mora.
Osebne krize v preteklosti
Zatem je sveti oče spregovoril o nekaterih »krizah« na svoji jezuitski redovniški poti. Dejal je, da je to nekaj normalnega, »sicer ne bi bil človek«. Ponovno je spomnil, da se krize premagujejo na dva načina: skoznje se gre podobno »kot skozi labirint«, poleg tega pa »iz kriz nikoli ne moremo priti sami, ampak potrebujemo pomoč, spremljanje«. »Zelo pomembno je, da si pustimo pomagati,« je pojasnil papež in dodal, da Gospoda prosi »za milost odpuščanja ter naj bo potrpežljiv z njim«.
Duhovne vaje, izključeni, mladi, skupni dom
Sledilo je razmišljanje o štirih univerzalnih apostolskih preferencah jezuitov, ki jih je potrdil leta 2019 za obdobje desetih let: kazati pot k Bogu s pomočjo duhovnih vaj in razločevanja, hoditi z izključenimi, spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti upanja ter skrbeti za naš skupni dom. Sveti oče je omenil, da gre za štiri medsebojno povezana načela, ki jih »ni mogoče ločiti«, medtem ko so spremljanje, razločevanje in misijonarstvo temeljni poudarki Družbe Jezusove.
Klerikalizem in posvetnost, nevarnosti za Cerkev
Ob pogledu na prihodnost Cerkve pa papež spominja, da bo po mnenju nekaterih ta »vedno manjša« in bo morala »paziti, da ne zapade v klerikalizem in duhovno posvetnost«. Ta po besedah kardinala de Lubaca, ki jih je navedel papež, predstavlja »najhujše zlo, ki lahko doleti Cerkev, celo hujše od časa konkubinskih papežev«. Tistega, ki bo za njim postal Petrov naslednik pa sveti oče ob koncu intervjuja spomni na pomen molitve, saj »Gospod govori v molitvi«.
