Papež Frančišek luteranom: Vsi smo romarji upanja

Vatican News

Svoj nagovor je papež Frančišek začel z besedami iz Pisma Rimljanom, ki so spremljala njihova zadnja zasedanja: »Bog upanja naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v moči Svetega Duha polni upanja« (Rim 15,13). Sveti oče je zaželel, naj »Bog upanja« blagoslovi tudi tokratno srečanje ter spomnil, da smo vsi »romarji upanja, kakor pravi tudi geslo svetega leta 2025«.

1700 let od nicejskega koncila

»Že pred tremi leti, ko je prišla v Rim druga delegacija Svetovne luteranske zveze, smo skupaj razmišljali o prihajajoči obletnici prvega nicejskega koncila kot ekumenskega dogodka.« Ob tem je sveti oče spomnil, da je pastorka Anne Burghardt, ki je tudi generalna tajnica Zveze, na lanski skupščini v Krakovu v skupni izjavi s kardinalom Kochom poudarila, da »starokrščanska nicejska veroizpoved, katere 1700. obletnico bomo obhajali leta 2025, ustvarja ekumensko vez, ki ima svoje središče v Kristusu« (19. september 2023). »V tem kontekstu ste upravičeno spomnili na čudovito znamenje upanja, ki ima posebno mesto v zgodovini sprave med katoličani in luterani. Katoliški in luteranski kristjani v Združenih državah Amerike so namreč še pred koncem drugega vatikanskega koncila v Baltimoru skupaj izrekli tole pričevanje: "Veroizpoved, ki pravi, da je naš Gospod Jezus Kristus Sin, Bog od Boga, nam še naprej zagotavlja, da smo resnično odrešeni; kajti samo on, ki je Bog, nas lahko odreši". (Status nicejske veroizpovedi kot dogme Cerkve, 7. julij 1965)«

Jezus Kristus je srce ekumenizma

»Jezus Kristus je srce ekumenizma. On je učlovečeno božje usmiljenje in naše ekumensko poslanstvo je to, da o njem pričujemo. V "Skupni izjavi o nauku o opravičenju" so luterani in katoličani kot skupni cilj navedli to, da "v vsem izpovedujemo Kristusa, edinega, v katerega polagamo vsakršno zaupanje, saj je on edini posrednik (prim. 1 Tim 2,5-6), po katerem Bog v Svetem Duhu daruje samega sebe in izliva svoje darove, ki vse prenavljajo" (št. 18).«

25 let od Skupne izjave o nauku o opravičenju

»Drage sestre in dragi bratje, od podpisa te uradne Skupne izjave je minilo 25 let. Kar se je zgodilo 31. oktobra 1999 v Augsburgu, je še eno znamenje upanja v naši zgodovini sprave. Ohranjajmo ga v spominu kot nekaj vedno živega. Naj se 25. obletnica v naših skupnostih obhaja kot praznik upanja. Spominjajmo se, da je naš skupni duhovni izvor "en sam krst v odpuščanje grehov" (Nicejsko-carigrajska veroizpoved), ter pojdimo naprej kot "romarji upanja". Bog upanja naj bo z nami in naj še naprej spremlja s svojim blagoslovom naš dialog resnice in ljubezni.«

»Hiperekumenskemu« dnevu naproti

Ob koncu nagovora je sveti oče spomnil še na pravoslavnega škofa Zizioulasa, ki je rekel, da ve za datum, ko bodo kristjani postali eno: »na dan poslednje sodbe. Do takrat pa moramo hoditi skupaj: skupaj hoditi, skupaj moliti in skupaj skrbeti za karitativnost, na poti k tistemu "hiperekumenskemu" dnevu, ki bo poslednja sodba, kakor je dejal Zizioulas, ki je imel dober smisel za humor.«

Pred sklepnim blagoslovom se je papež navzočim zahvalil za obisk in jih povabil, naj skupaj zmolijo očenaš, vsak v svojem jeziku.