Papeževo video sporočilo ob stoletnici kitajskega koncila

Vatican News

Sveti oče je uvodoma dejal, da je bil kitajski koncil, ki je potekal maja in junija leta 1924 v Šanghaju, »prvi in do sedaj edini koncil katoliške Cerkve na Kitajskem«.

»Ta koncil je bil resnično pomemben korak na poti katoliške Cerkve v veliki deželi, ki je Kitajska. V Šanghaju so očetje, zbrani na kitajskem koncilu, živeli pristno sinodalno izkušnjo in skupaj sprejeli pomembne odločitve. Sveti Duh jih je združil, dal je, da je med njimi rasla harmonija, vodil jih je po poteh, ki si jih mnogi med njimi niso predstavljali, in je premagal tudi zbeganost in nasprotovanja. Tako deluje Sveti Duh, ki vodi Cerkev.

Skoraj vsi očetje so bili iz oddaljenih držav in pred koncilom mnogi med njimi še niso bili pripravljeni razmišljati o tem, da bi vodenje škofij zaupali duhovnikom in škofom, rojenim na Kitajskem. Nato pa so zbrani na koncilu opravili pravo sinodalno pot in vsi podpisali določbe, ki so odpirale nove poti, da bi mogla Cerkev, tudi katoliška Kitajska, dobivati vedno bolj kitajski obraz. Spoznali so, da je bilo potrebno narediti ta korak, saj oznanilo Kristusovega zveličanja lahko doseže vsako človeško skupnost in vsakega posameznika samo če je posredovano v njegovem maternem jeziku.

Koncilski očetje so sledili stopinjam velikih misijonarjev, kot je bil p. Matej Ricci - Lì Mǎdòu; šli so po poti, ki jo je odprl apostol Pavel, ko je pridigal, da je treba postati vse vsem, da bi oznanjali in pričevali o vstalem Kristusu.
Pomemben prispevek pri spodbujanju in vodenju kitajskega koncila je dal nadškof Celso Costantini, prvi apostolski delegat na Kitajskem, ki je bil po sklepu papeža Pija XI. tudi veliki organizator in predsednik koncila.

Costantini je na konkretno situacijo gledal resnično misijonarsko. Zanj je bil dragocen nauk apostolskega pisma Maximum Illud o misijonih, ki ga je leta 1919 objavil papež Benedikt XV. Costantini je v skladu s preroško mislijo tega dokumenta preprosto ponovil, da je poslanstvo Cerkve "evangelizirati in ne kolonizirati". Na koncilu v Šanghaju se je tudi po zaslugi Celsa Costantinija občestvo med Svetim sedežem in Cerkvijo na Kitajskem izkazalo za plodno, obrodilo je dobre sadove za celotno kitajsko ljudstvo.

Vendar pa šanghajski koncil ni pripomogel samo k temu, da so v pozabo padli napačni pristopi, ki so prevladovali v preteklosti.
Ni šlo za "spremembo strategije", ampak za to, da bi hodili po poteh, ki bolj ustrezajo naravi Cerkve in njenemu poslanstvu. Da bi zaupali samo v Kristusovo milost in Njegovo privlačnost.
Udeleženci prvega kitajskega koncila so gledali v prihodnost. In njihova prihodnost je naša sedanjost.

Pot Cerkve skozi zgodovino je potekala in poteka po nepredvidenih stezah, tudi prek časa potrpežljivosti in preizkušenj. Gospod je na Kitajskem na tej poti ohranjal vero Božjega ljudstva. In vera Božjega ljudstva je bila kompas, ki je kazal pot ves ta čas, pred šanghajskim koncilom in po njem, vse do danes.

Kitajski katoličani v občestvu z rimskim škofom hodijo v sedanjem času. V kontekstu, v katerem živijo, pričujejo o svoji veri tudi z deli usmiljenja in krščanske ljubezni ter s svojim pričevanjem konkretno prispevajo k harmoniji družbenega sobivanja, k izgradnji skupnega doma.

Kdor sledi Jezusu, ljubi mir in se povezuje z vsemi tistimi, ki delajo za mir, v času, ko vidimo, da delujejo nečloveške sile, za katere se zdi, da želijo pospešiti konec sveta.
Udeleženci šanghajskega koncila so gledali v prihodnost. In nekaj dni po koncu koncila so poromali v svetišče Naše Gospe iz Šešana v bližini Šanghaja.
Tako kot koncilski očetje v Šanghaju lahko tudi mi gledamo v prihodnost. Spomin na šanghajski koncil pa lahko tudi danes celotni Cerkvi predlaga nove poti in odprte steze, na katere se je potrebno pogumno podati, da bi v sedanjosti oznanjali in pričevali evangelij.

Prav te dni, v mesecu maju, ki ga Božje ljudstvo posveča Devici Mariji, mnogi naši bratje in sestre na Kitajskem romajo v svetišče Šešan, da bi svoje molitve in upanja izročili priprošnji Jezusove Matere.
Čez nekaj dni, 24. maja, na praznik Marije Pomočnice kristjanov, bo Cerkev po vsem svetu molila z brati in sestrami Cerkve na Kitajskem, kot je papež Benedikt XVI. naročil v Pismu kitajskim katoličanom.

Tudi jaz se želim v mislih povzpeti na grič Šešan. Vsi skupaj izročimo Mariji, Pomočnici kristjanov, naše brate in sestre v veri, ki so na Kitajskem, celotno kitajsko ljudstvo in ves naš ubogi svet; prosimo, da bi na njeno priprošnjo povsod vedno zmagal mir.
Marija, Pomočnica kristjanov, Naša Gospa iz Šešana, prosi za nas!«