Sveti oče: Spomeniki naj bodo življenjske lekcije in ne muzejski eksponati

Vatican News

Na začetku izrazi svoje veselje nad tem, da jih lahko sprejme v vatikanskem »mestu«, ki prav tako kot tista mesta, ki jih zastopajo oni, »ohranja bogato dediščino, katere varuhi smo«. To je po papeževih besedah »velika odgovornost, a tudi lepa poklicanost«.

Ob tem je zapisal, da »naše zanimanje za dediščino ne more biti omejeno na umetniško-kulturno področje, temveč mora imeti širšo perspektivo, ki zajema celovitost osebe, ki to dediščino prejme, ter ljudstev, ki so nam jo predala. Zgodovinske situacije – s svojimi lučmi in sencami – nam govorijo o resničnih moških in ženskah, o pristnih občutkih, ki morajo biti za nas življenjske lekcije in ne muzejski eksponati«, poudari sveti oče.

V nadaljevanju spomni, da »gre za trpljenje in hrepenenje ljudi, ki so skozi čas zgradili svoja mesta, mešanico kultur in civilizacij, ki so si v njih sledile, ter seveda za njihovo vero v Boga, zaradi katere njihova srca bijejo z gorečnostjo«.

Papež ob koncu govora Gospoda prosi, naj članom skupine skupaj z lepoto njihovih mest podeli tudi milost, da bodo »prenašali vero, upanje in ljubezen« njihovih ljudi. »Naj občudovanje različnih spomenikov pomaga – tako tistim, ki tam živijo, kot tistim, ki jih obiščejo – premišljevati o preudarnosti in moči, ki sta omogočili njihov nastanek. Da bi jih nagovorila lekcija o pravičnosti in zmernosti, ki jo prinaša vsaka zgodovinska situacija. Tako bomo govorili o ljudstvih, o ljudeh, o zgodovini, ki je ne premišljujemo, ampak jo uresničujemo; z enim očesom uprtim v preteklost in z drugim v prihodnost, da bi imeli vedno roke v sedanjosti, ki nas vsak dan vprašuje. Naj vas Bog blagoslovi. Hvala.«