Išči

Sveti oče o pomembni vlogi dialoga med domorodnim znanjem in znanostjo

Papež je v četrtek, 14. marec 2024, sprejel v avdienco udeležence simpozija o domorodnih ljudstvih in njihovem znanju ter znanostih. Izpostavil je, da je pomembno prisluhniti domorodnim ljudstvom ter se učiti iz njihove modrosti in življenjskih načinov, hkrati pa prisluhniti tudi znanstvenikom in njihovim ugotovitvam. Odprt dialog med domorodnim znanjem in znanostjo lahko na nov, bolj celovit in tudi učinkovitejši način pomaga pri reševanju ključnih vprašanj današnjega časa.

Andreja Červek – Vatikan

Simpozij na temo »Znanje domorodnih ljudstev in znanosti. Združevanje znanja in znanosti o ranljivosti in rešitvah za vzdržljivost« poteka 14. in 15. marca v Vatikanu. Organizirata ga Papeška akademija znanosti in Papeška akademija družbenih znanosti.

Papež je v govoru, ki ga je prebral Pierluigi Giroli z državnega tajništva, z naklonjenostjo izpostavil, da želi simpozij povezati dve obliki znanja, torej znanje domorodnih ljudstev in znanosti, ter tako podpreti »bolj vključujoč, bogatejši in človeški pristop k nekaterim perečim vprašanjem, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, varna preskrba s hrano in zdravje ter druga«. Srečanje prav tako daje »kvalitativen prispevek k priznavanju velike vrednosti modrosti domorodnih ljudstev in k spodbujanju celostnega in trajnostnega človekovega razvoja«.

Rasti v medsebojnem poslušanju

Spomnil je, da je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pred tremi leti organizirana študijske dneve o staroselskih prehranskih sistemih. Tako je nastala platforma, ki povezuje domorodne in nedomorodne znanstvenike, raziskovalce in strokovnjake, z namenom vzpostavitve dialoga, ki je usmerjen v zagotavljanje varstva prehranskih sistemov avtohtonih ljudstev. To je »priložnost za rast v medsebojnem poslušanju«: »Prisluhniti domorodnim ljudstvom, da bi se učili iz njihove modrosti in načinov življenja, hkrati pa prisluhniti znanstvenikom in se učiti iz njihovih raziskav.«

Usklajeno razporediti sredstva

Simpozij je prav tako sporočilo vladam in mednarodnim organizacijam, naj »priznajo in spoštujejo bogastvo raznolikosti v veliki človeški družini«. »V tkivu človeštva obstajajo različne kulture, tradicije, duhovnosti in jeziki, ki jih je treba zaščititi, saj bi njihova izguba za vse nas pomenila osiromašenje znanja, identitete in spomina. Zato je nujno, da se znanstveno raziskovalni projekti in s tem naložbe vse bolj usmerjajo v spodbujanje človeškega bratstva, pravičnosti in miru, da bi se lahko usklajeno razporedila sredstva za odzivanje na nujne izzive, ki zadevajo skupni dom in družino ljudstev.«

Spreobrnjenje in odprt dialog

Da bi ta cilj lahko uresničili, je po papeževem prepričanju potrebno spreobrnjenje, vizija, ki je alternativna tisti, ki danes sili svet na pot vse večjih konfliktov. Srečanja, kot je simpozij, so zato zelo pomembna. »Odprt dialog med domorodnim znanjem in znanostjo, med skupnostmi z domorodno modrostjo in znanstvenimi skupnostmi lahko na nov, bolj celovit in tudi učinkovitejši način pomaga pri reševanju ključnih vprašanj, kot so voda, podnebne spremembe, lakota in biotska raznovrstnost. Gre za vprašanja, ki so, kot dobro vemo, medsebojno povezana.«

Bogato dediščino znanj uporabiti za premagovanje konfliktov

Pozitivnih znamenj ne manjka, kot je na primer vključitev znanja avtohtonih prebivalcev v osrednji del mednarodnega desetletja znanosti za trajnostni razvoj, ki so ga razglasili Združeni narodi. Gre za znamenje, ki ga je treba spodbujati in podpirati ter združiti moči. »V dialogu med domorodnim znanjem in znanostjo se moramo zelo jasno zavedati, da je treba to dediščino znanja uporabiti za učenje, kako premagovati konflikte na nenasilen način, ter za boj proti revščini in novim oblikam suženjstva. Bog, Stvarnik in Oče vseh ljudi in vsega, kar obstaja, nas danes poziva, naj živimo in pričujemo o svoji poklicanosti k univerzalnemu bratstvu, svobodi, pravičnosti, dialogu, medsebojnemu srečevanju, ljubezni in miru ter se izogibamo podpihovanju sovraštva, zamer, delitev, nasilja in vojn,« je poudaril sveti oče.

Poklicani k ekološkemu spreobrnjenju

»Bog nas je postavil za varuhe in ne gospodarje planeta: vsi smo poklicani k ekološkemu spreobrnjenju (prim. Laudato si’, 216-221), zavzemanju za varovanje našega skupnega doma in življenju medgeneracijske solidarnosti, da bi tako zaščitili življenje prihodnjih generacij, ne pa zapravili virov ter povečali neenakosti, izkoriščanja in uničenja.«

Sveti oče se je ob koncu govora zbrani pri avdienci zahvalil za njihovo delo ter jih spodbudil, naj še naprej pogumno zajemajo iz dediščine modrosti svojih prednikov in znanstvenih raziskav ter tako nadaljujejo svoje skupno delo za resnico, svobodo, dialog, pravičnost in mir. »Cerkev je z vami, zaveznica domorodnih ljudstev in njihovega vedenja ter zaveznica znanosti, da bi tako v svetu rasla bratstvo in socialno prijateljstvo.«

Četrtek, 14. marec 2024, 15:07