Papež Frančišek: Rušiti zidove izključevanja in biti obrtniki novega človeštva

Andreja Červek – Vatikan

Obrntiška zveza Confartigianato, ki je bila ustanovljena leta 1946, je v povojnem obdobju prispevala k preporodu in razvoju gospodarstva v Italiji. V zadnjih desetletjih je obrtniški sektor doživel izjemno preobrazbo, saj se je iz majhnih delavnic preusmeril v podjetja, ki proizvajajo proizvode in nudijo storitve celo v velikem obsegu.

»Uporaba tehnologij je povečala možnosti sektorja, vendar je pomembno, da ne bi te tehnologije na koncu nadomestile domišljije človeka, ustvarjenega po Božji podobi in podobnosti. Stroji replicirajo, tudi z izjemno hitrostjo, medtem ko ljudje izumljajo! Vaše dejavnosti izpostavljajo vrednost človeške iznajdljivosti in ustvarjalnosti,« je dejal sveti oče in v nadaljevanju govora njihovo delo povezal s tremi deli telesa: rokami, očmi in nogami.

Rušiti zidove izključevanja

Z ročnim delom obrtnik postane soudeležen pri Božjem ustvarjalnem delu. Izdelovanje ni isto kot proizvajanje, saj uporablja ustvarjalno sposobnost, ki zna povezati spretnost rok, gorečnost srca in zamisli uma.

»Vaše roke lahko ustvarijo veliko stvari, ki vas naredijo sodelavce Boga. Gospod pravi: “Kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki” (Jer 18,6). Slavite in se zahvaljujte Gospodu za dar svojih rok in za delo, ki vam ga omogočajo opravljati. Vemo, da vsi nimajo te sreče: nekateri stojijo križem rok, nekateri so brezposelni in nekateri iščejo zaposlitev. Vse to so človeške situacije, ki jih je treba ozdraviti. Včasih se zgodi tudi, da vaša podjetja iščejo usposobljeno osebje in ga ne morejo najti: ne obupajte pri ponujanju delovnih mest in ne bojte se vključiti najbolj ranljivih skupin, in sicer mladih, žensk in migrantov,« je opogumil papež.

Zbranim se je zahvalil, da pomagajo pri rušenju »zidov izključevanja« do hudo invalidnih oseb ali oseb, ki so postale invalidi zaradi nesreče pri delu, do ljudi, ki ostajajo na obrobju in so izkoriščani. »Vsaki osebi je treba priznati dostojanstvo delavke in delavca. Nikoli ne pristrizimo kril sanjam ljudi, ki želijo z delom izboljšati svet in s svojimi rokami izraziti sami sebe.«

Pogled na stvarnost, ki vidi lepoto

Obrntikovo delo je poleg rok povezano tudi z očmi, torej pogledom. »Obrtnik ima izviren pogled na stvarnost. Sposoben je v inertni snovi prepoznati mojstrovino, še preden jo ustvari. Kar je za druge blok marmorja, je za obrtnika kos opreme; kar je za druge kos lesa, je za obrtnika violina, stol ali okvir. Obrtnik prej kot vsi drugi sluti usodo lepote, ki jo lahko ima materija. In to ga približa Stvarniku.« Papež je zatrdil, da je v Markovem evangeliju Jezus imenovan tesar (Mr 6,3): »Božji sin je bil obrtnik, svoje obrti se je naučil pri svetem Jožefu v delavnici v Nazaretu. Več let je živel med obliči, dleti in mizarskim orodjem. Naučil se je vrednosti stvari in dela.«

»Potrošništvo je razširilo miselnost “uporabi in odvrzi”. Toda stvarstvo ni vsota stvari, ampak je dar, “je radostna skrivnost, ki jo zremo z veseljem in hvalnico” (Enc. Laudato si', 12). In vi, obrtniki, nam pomagate, da imamo drugačen pogled na stvarnost, da prepoznamo vrednost in lepoto materije, ki nam jo je v roke položil Bog.«

Hoditi z bratom in biti obrtniki novega človeštva

Tretji papežev poudarek so bile noge, ki jih je povezal s priliko o Samarijanu. »Izdelki, ki so rezultat vaših dejavnosti, gredo po vsem svetu in ga lepšajo ter so odgovor na potrebe ljudi. Obrtništvo je način dela, razvijanja domišljije in izboljševanja okolij, življenjskih pogojev in odnosov,« je dejal in zato zbrane pri avdienci opisal kot »obrtnike bratstva« ter omenil priliko o dobrem Samarijanu (prim. Lk 10,29-37), ki nas spominja na to »obrtništvo odnosov in na skupno podelitev«.

»Samarijan je postal bližnji, sklonil se je, ranjenega človeka je dvignil in ga postavil nazaj na noge ter ga prek skrbnih dejanj mazilil z dostojanstvom. “Prilika nam kaže, s katerimi pobudami je mogoče ponovno oblikovati skupnost, začenši pri moških in ženskah, ki sprejemajo krhkost drugih, ki ne dopuščajo oblikovanja izključujoče družbe, temveč se čutijo bližnje, dvignejo in rehabilitirajo padlega človeka v skupno dobro” (Fratelli tutti, 67). Naše noge nam omogočajo, da srečamo mnoge ljudi, ki so padli ob poti. Z delom jim lahko pomagamo, da hodijo z nami. Postanemo lahko sopotniki sredi kulture brezbrižnosti. Vsakič, ko naredimo korak, da bi se približali svojemu bratu, postanemo obrtniki novega človeštva.«

Znamenje ustvarjalnega in velikodušnega človeštva

Sveti oče je zbrane še spodbudil, naj so »obrtniki miru v času, ko vojne terjajo žrtve, revnim pa se ne prisluhne«: »Naj bodo vaše roke, oči in noge znamenje ustvarjalnega in velikodušnega človeštva. In naj bodo vaša srca vedno navdušena nad lepoto. Hvala vam za dobro, ki ga ustvarjate. Izročam vas v varstvo svetega Jožefa, naj bdi nad vami, vašimi družinami in vašim delom.«