Išči

V Davosu poteka 54. srečanje Svetovnega gospodarskega foruma V Davosu poteka 54. srečanje Svetovnega gospodarskega foruma  (ANSA)

Davos. Papež: še vedno lakota, izkoriščanje, nepismenost. Kako je to mogoče?

Papež Frančišek je predsedniku Svetovnega gospodarskega foruma ob letnem srečanju v Davosu, na katerem je med 16. in 18. januarjem 2024 sodelovalo okoli 3.000 predstavnikov iz sveta politike in gospodarstva, poslal sporočilo. V njem je poudaril, da je sredi nasilja in agresije nujno, »da se države in podjetja združijo pri spodbujanju v prihodnost usmerjenih in etično sprejemljivih modelov globalizacije, ki težnjo po moči in osebni koristi podrejajo skupnemu dobremu človeške družine«.

Vatican News

Zelo zaskrbljujoče ozračje mednarodne nestabilnosti

Papež v sporočilu, ki ga je prebral kardinal Peter Turkson, zapiše, da »letošnje srečanje Svetovnega gospodarskega foruma poteka v zelo zaskrbljujočem ozračju mednarodne nestabilnosti«. Forum, katerega namen je »usmerjati in krepiti politično voljo ter medsebojno sodelovanje,« je po besedah svetega očeta pomembna priložnost za »iskanje inovativnih in učinkovitih načinov za izgradnjo boljšega sveta«. Ob tem papež izrazi željo, da bi udeleženci »v svojih razpravah upoštevali nujno potrebo po spodbujanju socialne kohezije, bratstva in sprave med skupinami, skupnostmi in državami, da bi se soočili z izzivi, s katerimi se srečujemo«.

Mir ne more biti nič drugega kot sad pravičnosti

»Ko pogledamo okoli sebe, žal vidimo vse bolj razdejan svet, kjer na milijone ljudi – moških, žensk, očetov, mater, otrok –, katerih obrazov večinoma ne poznamo, še naprej trpi, tudi zaradi posledic dolgotrajnih konfliktov in sedanjih vojn. To trpljenje se še povečuje, ker »sodobne vojne ne potekajo več samo na opredeljenih bojiščih in prav tako ne zadevajo več samo vojakov. V kontekstu, kjer se zdi, da se ne upošteva več razlikovanja med vojaškimi in civilnimi cilji, ni konflikta, ki na koncu ne bi brez razlike prizadel civilnega prebivalstva,« (Nagovor članom diplomatskega zbora, akreditiranim pri Svetem sedežu, 8. januar 2024) zapiše papež Frančišek ter doda, da »mir, po katerem hrepenijo vsa ljudstva našega sveta, ne more biti nič drugega kot sad pravičnosti« (prim. Iz 31,17).

Krivice so temeljni vzroki sporov

»Zato je potrebno več kot samo to, da se odložijo vojna orodja; potrebno je reševanje krivic, ki so temeljni vzroki sporov. Med najpomembnejšimi je lakota, ki še vedno pesti celotne regije sveta, medtem ko so druge zaznamovane s pretiranim odmetavanjem hrane. Peščica ljudi še naprej bogati zaradi izkoriščanja naravnih virov, medtem ko celotno prebivalstvo, ki je naravni prejemnik teh virov, živi v pomanjkanju in revščini.« Po papeževih besedah »prav tako ne moremo prezreti razširjenega izkoriščanja moških, žensk in otrok, ki so prisiljeni delati za nizke plače in so prikrajšani za resnične možnosti osebnega razvoja in poklicne rasti. Kako je mogoče, da v današnjem svetu ljudje še vedno umirajo od lakote, so izkoriščani, obsojeni na nepismenost, nimajo osnovne zdravstvene oskrbe in ostajajo brez strehe nad glavo,« se sprašuje sveti oče.

Globalizacija

V nadaljevanju spregovori o procesu globalizacije. Ta temelji na moralni razsežnosti, ki pa se mora odražati v gospodarskih, kulturnih, političnih in verskih razpravah, saj le-te »oblikujejo prihodnost mednarodne skupnosti. V svetu, ki ga vse bolj ogrožajo nasilje, agresija in razdrobljenost, je nujno, da se države in podjetja združijo pri spodbujanju daljnosežnih in etično sprejemljivih modelov globalizacije. Ti morajo po svoji naravi vključevati podrejanje pehanja za oblast in osebnimi koristmi zaradi skupnega dobrega naše človeške družine, pri čemer je potrebno dati prednost revnim, pomoči potrebnim in najranljivejšim.

Vloga podjetij in financ

Sveti oče se zatem zaustavi ob poslovnem svetu in financah, glede katerih imajo »države omejeno zmožnost nadzora nad hitrimi spremembami v mednarodnih gospodarskih in finančnih odnosih«. Prav zato si morajo podjetja vedno bolj prizadevati ne samo za pošten dobiček, temveč tudi za visoke etične standarde,« zlasti v odnosu do manj razvitih držav, ki »ne bi smele biti na milost in nemilost prepuščene krivičnim ali oderuškim finančnim sistemom«.

Pristen razvoj mora biti globalen

Po papeževih besedah mora biti pristen razvoj »globalen«, zanj si morajo prizadevati »vse države na vseh koncih sveta«. V nasprotnem primeru bo nazadoval tudi na področjih, za katera je bil doslej značilen stalen napredek«. Hkrati obstaja jasna potreba po mednarodnem političnem delovanju, ki bo pripomoglo k učinkovitemu uresničevanju ciljev glede svetovnega miru in pristnega razvoja.

Moralna odgovornost vseh

Sveti oče sporočilo sklene s prepričanjem, da se udeleženci letošnjega Foruma »zavedajo moralne odgovornosti, ki jo ima vsak od nas v boju proti revščini, pri doseganju celostnega razvoja za vse naše brate in sestre ter pri iskanju mirnega sožitja med ljudstvi. To je velik izziv, s katerim se soočamo danes. In če pri uresničevanju teh ciljev "zgodovina kaže znake nazadovanja", je prav tako res, da "mora vsaka generacija boj in dosežke prejšnjih rodov narediti za svoje in jih voditi k še višjim ciljem". [...] Dobrote, tako kot ljubezni, pravičnosti in solidarnosti, ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se je potrebno boriti vsak dan", (apostolska spodbuda Laudate Deum, št. 34)« še spomni papež Frančišek udeležence srečanja v Davosu.

Četrtek, 18. januar 2024, 13:59