Sveti oče: V svetu, polnem besed, zelo potrebujemo notranjo tišino

Vatican News

Srečanje je v Rimu organizirala Papeška mednarodna marijanska akademija, in sicer v okviru katedre svete Beatriz de Silva, ki se posveča študiju skrivnosti Marijinega brezmadežnega spočetja, kar je papež z odobravanjem izpostavil.

Maria di Ágreda je bila »izjemna žena«, »zaljubljena v svete spise«, imenovana »marijanska mistikinja« in »evangelizatorka Amerike«. Vsi ti nazivi so svetega očeta spodbudili, da je v govoru izpostavil tri elemente oziroma nauke, ki jih »kontemplativna žena lahko ponudi Cerkvi«.

Poklicanost k poslušanju

Na prvem mestu je spregovoril o tišini in drži poslušanja, da bi v srce sprejeli glas Ljubljenega, večne Očetove besede. Po papeževih besedah gre za držo, ki pripada vsem, a je predvsem ženska drža: »Ženska zna poslušati in ima posebno poklicanost k poslušanju. Presenetljivo je, kako so nekatere redovne sestre tudi brez posebne formacije dosegle izjemno poznavanje Svetega pisma in so v šoli molitve pile iz njega kot iz živega vrelca. Imenovati jih “zaljubljene” v Sveto pismo je zatorej izraz, ki presega hvaljenje njegove uporabe v njihovih zapisih in pomeni videti samega Kristusa, ki jim govori; govori nam po svoji Besedi in nas prosi, da po Marijinem zgledu vse shranimo v svojem srcu (prim. Lk 2,51).«

Kontemplacija v tišini

Drugi element, o katerem je govoril papež, je mistika, torej »odnos z Bogom, ki nastane iz te drže poslušanja, iz tega utelešenega branja Svetega pisma«. »Lahko rečemo, da gre za izkušnjo zamaknjenosti, vendar z izrazom zamaknjenost (ekstaza) mislimo na izstop iz sebe, izstop iz svojega udobja, iz egoističnega jaza, ki nas vedno hoče obvladovati. Gre za to, na ustvarimo prostor za Boga, da bi ga, poslušni Svetemu Duhu, lahko sprejeli v svoj dom.« Po papeževih besedah nam je v tem zgled Marija, ki ga je »najprej sprejela v svoje brezmadežno srce, preden ga je sprejela v svoje deviško telo«. »V tem smislu nas kontemplativne osebe s potjo askeze, izročitve in zvestobe učijo veselja, da živimo samo Zanj.«

Kot je pripomnil, se kontemplacija odvija v tišini pred Gospodom, ter izpostavil: »V tem svetu, ki je vedno napolnjen s stvarmi, besedami, novicami, z vso industrijo zunanje komunicije, je zelo potrebna notranja komunikacija v tišini.«

Misijonarski duh kontemplativnega življenja

Tretji nauk, ki nas ga učijo kontemplativne žene, pa je misijonstvo. Mati Ágreda in sestre Brezmadežnega spočetja, ki so bile prve klavzurne redovnice, ki so prispele v Ameriko, nam pričajo o tem »misijonarskem duhu kontemplativnega življenja«, ki ga bo pozneje izpostavila sveta Terezija Deteta Jezusa. Ni naključje, da je prva svetnica te celine še ena velika mistikinja, sveta Roza iz Lime.

»Razumljivo je, da je mati Ágreda čutila Gospodov klic, naj moli za tiste duše, ki ga še niso spoznale, in da je ta molitev bila rodovitna v duši tistih, ki so bili po besedah misijonarjev pripravljeni sprejeti krst. Običajno se ne zavedamo moči molitvene priprošnje v našem življenju, kot bi se naj staroselci zavedali posredovanja matere Ágrede. A kot nas uči Marija na svatbi v Kani, lahko tudi mi spoznamo, od kod prihaja novo vino prek tistih, ki nas podpirajo s svojo molitvijo in gradijo s svojim zgledom.«

Sveti oče je pri tem izpostavil, naj se nikar ne pozabi na Marijino gesto na svatbi v Kani, ko pokaže na Sina in pravi: »Storite, kakor vam reče.« Ona nam prinaša Jezusa in ga v nas rojeva. In to tako lepo držo – je še dejal papež Frančišek – moramo posnemati tudi mi ter pokazati na Gospoda.