Papež Frančišek o treh vidikih svetosti
Vatican News
Sveti oče je na začetku spomnil, da je tema poklicanosti vseh k svetosti ter njena skupnostna razsežnost zelo draga drugemu vatikanskemu koncilu, ki je o njej govoril zlasti v dogmatični konstituciji o Cerkvi Lumen gentium (prim. 5. poglavje). Po njegovih besedah se je v zadnjih letih »povečalo število beatifikacij in kanonizacij moških in žensk, ki so pripadali različnim življenjskim stanovom: poročenih, samskih, duhovnikov, redovnic in redovnikov ter laikov različnih starosti, izvorov in kultur«. Ob tem je papež Frančišek spomnil na apostolsko spodbudo Gaudete et exsultate, v kateri je želel še posebej opozoriti na dejstvo, da vsi ti bratje in sestre pripadajo »svetemu vernemu Božjemu ljudstvu« (št. 6); v omenjenem dokumentu prav tako spregovori o tem, da so nam blizu, kot svetniki »izza sosednjih vrat« (št. 7), člani naših skupnosti, ki so živeli veliko ljubezen v majhnih stvareh vsakdanjega življenja, kljub svojim omejenostim in napakam, ter do konca sledili Jezusu.
V nadaljevanju govora je sveti oče razmišljal o treh vidikih omenjene tematike: svetost, ki združuje, družinska svetost ter mučeniška svetost. »Prvič: svetost, ki združuje. Vemo, da se svetost, h kateri smo vsi poklicani, uresničuje predvsem v ljubezni (prim. Lumen gentium, 40), daru Svetega Duha (prim. Rim 5,5), ki nas združuje v Kristusu ter z brati: zato ne zadeva samo posameznika, ampak tudi skupnost. Ko Bog pokliče posameznika, je to vedno za dobro vseh, kot v primerih Abrahama in Mojzesa, Petra in Pavla. Posameznika pokliče za določeno poslanstvo. Kakor Jezus, dobri Pastir, vsako svojo ovco kliče po imenu (prim. Jn 10,3) in išče izgubljeno, da bi jo pripeljal nazaj v stajo (prim. Lk 15,4-7), tako se tudi odgovor na njegovo ljubezen ne more uresničiti drugače kot v dinamiki sodelovanja in posredovanja. O tem nam govori evangelij, na primer pri Mateju, ki takoj zatem ko ga Jezus pokliče, povabi svoje prijatelje na srečanje z Mesijo (prim. Mt 9,9-13), ali pri Pavlu, ki po srečanju z Vstalim postane apostol narodov. Srečanje z Jezusom ima to skupnostno razsežnost.«
Papež je ob tem dodal, da to stvarnost na posebno ganljiv način izrazi sveta Terezija Deteta Jezusa, kateri je ob 150-letnici rojstva posvetil apostolsko spodbudo C'est la confiance (To je zaupanje). »V svojih spisih s sugestivno svetopisemsko podobo zre celotno človeštvo kot "vrt Jezusa Kristusa", čigar ljubezen zaobjema vse cvetje na način, ki je hkrati vključujoč in izključujoč (prim. Rokopis A, 2rv). Obenem prosi, da bi jo ogenj takšne ljubezni razžaril, da bi k Jezusu tudi sama vodila vse brate in sestre (prim. Rokopis C, 34r-36v).«
»Preidimo k drugi točki: družinska svetost. Ta najodličneje izžareva v sveti nazareški Družini (prim. Gaudete et exsultate, 143). In vendar nam Cerkev danes kaže še veliko drugih primerov: "pari svetih zakoncev, ki so bili drug drugemu spodbuda k svetosti" (ibid., 141). Pomislimo na sveta Ludvika in Zelijo Martin, blažena Ludvika in Marijo Beltrame Quattrocchi ... Svetost zakoncev je poleg posamične svetosti dveh različnih oseb tudi skupna svetost v zakonski zvezi: gre torej za pomnožitev – in ne zgolj seštevek – osebnega daru vsakega od njiju, ki se posreduje. In sijajen primer tega smo prejeli v beatifikaciji zakoncev Jožefa in Viktorije Ulma ter njunih sedmih otrok: vsi so mučenci. Tudi onadva nas spominjata, da je "posvečevanje pot skupnosti, ki jo je treba opraviti v dvoje" (ibid.), in ne sami.«
»Tako smo prišli do tretje točke: mučeniška svetost. Gre za močan model, za katerega imamo v zgodovini Cerkve veliko primerov: od prvih skupnosti do današnje dobe, skozi stoletja in na različnih koncih sveta. Ni obdobja, ki ne bi imelo svojih mučencev, vse do današnjih dni.« Pri tem je sveti oče omenil tudi primer Asie Bibi. »In ne pozabimo, da je tudi v našem času veliko mučencev! Pogosto gre za "celotne skupnosti, ki so junaško živele po evangeliju ali Bogu darovale življenja vseh svojih članov" (ibid.). Omenjena tematika pa se še razširi, če upoštevamo ekumensko razsežnost njihovega mučeništva in se spominjamo tistih, ki pripadajo vsem krščanskim veroizpovedim (prim. ibid., 9). Pomislimo na primer na skupino enaindvajsetih koptskih mučencev, ki je bila nedavno vključena v rimski martirologij. Medtem ko so umirali, so govorili "Jezus, Jezus, Jezus".«
»Dragi bratje in sestre, svetost oživlja skupnost, vi pa nam s svojim delom pomagate vedno bolje razumeti in obhajati njeno resničnost in dinamike na številnih in različnih poteh, ki jih preučujete in predlagate, da bi jih častili; so različni, a vsi usmerjeni k istemu cilju: polnosti ljubezni. To je pot svetosti.
Za to se vam najlepše zahvaljujem in vas spodbujam, da z veseljem nadaljujete svoje čudovito poslanstvo za dobro posameznikov in rast skupnosti.«
