Izšla poslanica za 38. svetovni dan mladih. Papež vabi k veselju v upanju
Vatican News
Poslanica papeža Frančiška za 38. svetovni dan mladih ima naslov »Veseli v upanju« in sloni na besedah apostola Pavla iz Pisma Rimljanom »Veselite se v upanju« (Rim 12,12). Sveti oče na začetku spomni na letošnje srečanje mladih v Lizboni in ga opiše kot »pravo doživetje spremenjenja« ter »eksplozijo luči in veselja«. Izpostavi naslednji svetovni dan mladih, ki bo potekal leta 2027 v Seulu, v Južni Koreji. Še prej pa bo leta 2025 v Rimu »jubilej mladih«, ko bodo tudi oni postali »romarji upanja«. »Vi, mladi, ste namreč veselo upanje Cerkve in človeštva, ki je vedno na poti. Želim vas prijeti za roko in se skupaj z vami podati na pot upanja. Z vami bi se želel pogovarjati o našem veselju in upanju, a tudi o žalosti in bridkosti našega srca in človeštva, ki trpi,« piše papež.
Poziv apostola Pavla »Veselite se v upanju« (Rim 12,12) je namenjen skupnosti v Rimu, ki se nahaja v trenutku velikih preganjanj. To »veselje v upanju« izvira iz Kristusove velikonočne skrivnosti in moči njegovega vstajenja, pojasnjuje sveti oče: »Ni sad človeškega truda, iznajdljivosti ali umetnosti. Je veselje, ki izvira iz srečanja s Kristusom. Krščansko veselje prihaja od samega Boga, od zavedanja, da nas On ljubi.«
Papež nadaljuje, da je mladost čas, poln upanja in sanj, vlaganja v lepe stvarnosti, ki bogatijo naše življenje, kot so stvarstvo, odnosi, umetnost in kultura ter razne iniciative. Vendar pa veliko mladih danes živi tudi brez upanja, pri čemer sveti oče navede vojne in nasilje, različne oblike stiske, najstniško nasilje, obupanost, strahove in depresijo. Zastavlja se vprašanja, kako v takšnih kontekstih čutiti veselje in upanje, o katerima govori sveti Pavel. Po papeževih besedah smo »mi lahko del Božjega odgovora«: »Mi, ki smo ustvarjeni po Njegovi podobi in podobnosti, smo lahko izraz njegove ljubezni, ki spodbuja veselje in upanje tudi tam, kjer se zdita nemogoča.«
Sveti oče pojasnjuje, da »krščansko upanje ni preprost optimizem in ni placebo za lahkoverne: je gotovost, zakoreninjena v ljubezni in veri, da nas Bog nikoli ne pusti samih in drži svojo obljubo: “Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj" (Ps 23,4). Krščansko upanje ni zanikanje bolečine in smrti, ampak obhajanje ljubezni Kristusa Vstalega, ki je vedno z nami, tudi ko se zdi daleč.«
Obstaja pa tudi nevarnost, da iskro upanja, ki se prižge v nas, »zadušijo skrbi, strahovi in bremena vsakdanjega življenja«. Iskra potrebuje zrak, da bi lahko še naprej žarela in oživela v »velik ogenj upanja«. Sveti Duh je tisti, ki podžiga upanje, mi pa mu pri tem lahko pomagamo na različne načine. Papež Frančišek zato mlade spodbuja, naj upanje ohranjajo z molitvijo: »Z molitvijo varujemo in obnavljamo upanje. Z molitvijo ohranjamo prižgano iskro upanja ... Dragi mladi, ko vas obdaja gosta megla strahu, dvomov in zatiranja in ne vidite več sonca, se podajte na pot molitve. Kajti če me nihče več ne posluša, me Bog še vedno posluša. Vsak dan si vzemimo čas in si od skrbi, ki nas napadajo, odpočijmo v Bogu.«
Upanje pa se goji tudi z našimi vsakodnevnimi izbirami. Pavlovo povabilo k veselju v upanju torej zahteva zelo konkretne izbire v vsakodnevnem življenju. »Zato vas pozivam,« se papež obrača na mlade, »da izberete življenjski slog, ki sloni na upanju.« In navede primer: zdi se, da je na družbenih omrežjih mnogo lažje deliti slabe novice kot pa novice upanja. »Zato vam ponujam konkreten predlog: vsak dan poskušajte deliti kakšno besedo upanja. Postanite sejalci upanja v življenju vaših prijateljev in vseh, ki vas obdajajo. Upanje je namreč ponižno. Je krepost, na kateri je treba delati vsak dan. Vsak dan se je treba spomniti, da imamo jamstvo, da Sveti Duh deluje v nas z malimi stvarmi.«
Luč upanja je za nas Kristus. Zaradi Njega in njegovega vstajenja je naše življenje osvetljeno. Z Njim vse stvari vidimo v novi luči. S pogledom, ki je svetel zaradi upanja, se vse stvari pokažejo v drugačni luči. »Vabim vas,« se sveti oče ponovno obrača na mlade, »da osvojite takšen pogled na vaše vsakdanje življenje. Kristjana, ki ga poživlja Božje upanje, napolnjuje drugačno veselje, ki prihaja od znotraj. Izzivi in težave so in vedno bodo, a če smo obdarjeni z upanjem, polnim vere, bomo pri soočanju z njimi vedeli, da nimajo zadnje besede, in tako bomo mi sami postali male bakle upanja za druge.«
Ob koncu poslanice še ena papeževa spodbuda: »Dragi mladi, ne bojte se podeliti z vsemi upanje in veselje Kristusa Vstalega! Varujte iskro, ki se je prižgala v vas, a obenem jo podarjajte: videli boste, da bo rasla! Krščanskega upanja ne moremo obdržati zase kot lepega občutka, saj je namenjeno vsem. Še posebej bodite blizu tistim svojim prijateljem, ki so morda na videz nasmejani, a v notranjosti jočejo in so brez upanja. Ne dovolite, da bi se nalezli brezbrižnosti in individualizma: ostanite odprti kot kanali, po katerih lahko Jezusovo upanje teče in se razliva v okoljih, kjer živite.«
