Papež malim Jezusovim sestram o iskanju Boga, pričevanju, skritem življenju
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Papež je spomnil, da so začetki skupnosti povezani s karizmatično izkušnjo svetega Karla de Foucaulda, ki sta jo dvajset let po njegovi smrti prevzeli Magdeleine Hutin in Anne Cadoret: močna izkušnja iskanja Boga, pričevanje evangelija in ljubezen do skritega življenja. To so po besedah svetega očeta tudi tri koristne smernice, o katerih lahko sestre razmislijo tudi v luči evangeljskega odlomka, ki so ga izbrale za tokratni kapitelj: Jezusovo srečanje s Samarijanko (prim. Jn 4,5-42).
»Prva je iskanje Boga. Ta je najpomembnejša. Učitelj vas čaka pri vodnjaku svoje Besede, žive vode, ki poteši žejo naših želja. Lepo je gojiti poslušanje Njegove Besede, biti pri Njegovih nogah v adoraciji, kot je to počel brat Karel, ki ni poznal nič slajšega od ur, preživetih pred tabernakljem. Sam je dejal, da "bolj ko piješ to sladkost, bolj te žeja po njej" (Pensieri e Massime). Tako se srca odpirajo za poti Boga, ki nad ljudmi ne izvaja nasilja, ampak v njih vzbuja ustvarjalne misli in občutke pripadnosti, razpoložljivosti in služenja. Tako kot Samarijanki tudi vam Jezus ponuja svojo ljubezen, na vas pa je, da sprejmete njen izziv: tako da odložite okorne vrče avtoreferenčnosti in navad, predvidljivih rešitev in celo nekakšnega pesimizma, ki jih sovražnik Boga in človeka vedno skuša vsiliti, zlasti tistim, ki so iz svojega življenja naredili dar. Vendar pa boste lahko v luči njegove Besede razločili Jezusove želje in se nato ponovno odpravili proti vasem in mestom, kamor boste poslane, svobodnejše in lažje, prazne sebe in polne Njega.
Tako pridemo do druge smernice, ki je značilna za vas od samega začetka: pričevanje evangelija, da bi ga podarili drugim z besedami, z deli ljubezni ter z bratsko in molitveno navzočnostjo ter adoracijo vaših malih mednarodnih skupnosti. Sveti Karel de Foucauld je dejal: "Vse naše bitje mora vpiti evangelij na strehah. Vsa naša oseba mora izsevati Jezusa ... vse naše življenje mora vpiti, da pripadamo Jezusu, mora predstavljati podobo evangeljskega življenja" (Meditacije o svetih evangelijih). Tudi v tem je dragocena podoba Samarijanke, ki je s svojimi sokrajani podelila veselje nad srečanjem s Kristusom in jim rekla: "Pridite in poglejte" (Jn 4,29). Sveti Karel je zapisal: "Veliko mislite na druge, veliko molite za druge. Posvetiti se zveličanju bližnjega s sredstvi, ki so v vaši moči, molitev, dobrota, zgled, so najboljša sredstva, s katerimi božjemu Ženinu pokažete, da ga ljubite". In dodal je: "Ni dovolj dati tistim, ki prosijo: potrebno je dati tistim, ki potrebujejo" (Duhovni spisi). Skrbeti za druge, dajati tistim, ki potrebujejo, ne da bi čakali, da bi prosili: to so znamenja ljubezni do Ženina, lastnosti vaše skrbne bližine do poslednjih, v katerih je On navzoč.
Tako pridemo do tretje smernice: ljubezen do skritega življenja. To je pot učlovečenja, pot Nazareta, ki jo je nakazal Bog, ko se je izpraznil ter podelil življenje z malimi. Karel de Foucauld je dejal, da hoče nepoznan "hoditi po zemlji kot popotnik v noči, ubogo, delovno, ponižno, blago ... posnemajoč v vsem Jezusa v njegovem življenju v Nazaretu in, ko pride ura, v njegovem križevem potu in smrti" (Duhovna dela). Pot skritosti je Božja pot. Še naprej jo gojite, to je močno preroštvo za naš čas, onesnažen z zunanjostjo in navideznostjo.
Drage sestre, res je, da se je potrebno soočati s težkimi trenutki in resnimi problemi, kot so pomanjkanje poklicev, zaprtje nekaterih hiš, naraščajoča povprečna starost redovnic; vendar je prav tako res, da ste, zveste navdihu brata Karla, za Boga dragoceno orodje za sejanje majhnih biserov evangeljske nežnosti v svetu. In Gospod bo to še naprej delal, kolikor boste ostale preproste in velikodušne, v ljubezni do Kristusa in ubogih. To bo ob svojem času obrodilo sadove, ne dvomite.
Zahvaljujem se vam in vas blagoslavljam; vi pa, prosim, še naprej molite zame, resnično, saj to delo ni lahko, pravzaprav je malce "nadležno"!«
