Papež Frančišek: Današnji veliki sovražnik je vojna; brez dialoga ni varnosti

Vatican News

Krize pomagajo zoreti; mlade učiti reševanja kriz

Papež Frančišek je najprej spregovoril o krizah in kot že večkrat, tudi tokrat poudaril, da so le-te lahko priložnost za rast. Pojasnil je, da mu je všeč beseda »kriza«, ker ima »notranje gibanje«. Po njegovih besedah se iz krize ne pride s pomočjo kompromisov, ampak z vzpenjanjem, s hojo navzgor; prav tako iz nje ne moremo priti sami. »Tisti, ki želijo iz nje iziti sami, spremenijo pot do izhoda v labirint, kjer se nenehno vrtiš v krogu,« je dejal sveti oče ter dodal, da je pomembno mlade naučiti, kako reševati krize, saj jim pomagajo zoreti in biti pozorni na mesijanizme: »Nihče ne more obljubiti reševanja konfliktov drugače kot s krizami; z vzpenjanjem in ne sami.«

Človeštvu manjkajo protagonisti človečnosti

Novinarka Bernarda Llorente je zatem svetega očeta vprašala, česa človeštvu primanjkuje in česa ima v izobilju. Odgovoril je, da je potrebno spodbujati »prave vrednote«. Po papeževih besedah »človeštvu manjkajo protagonisti človečnosti; manjka mu, da bi pokazalo svoj človeški protagonizem. Včasih opažam, da mu primanjkuje te sposobnosti, da bi obvladovalo krize in izpostavilo svojo lastno kulturo. Ne smemo se bati, da bi na površje prišle prave vrednote določene države. Krize so kot glasovi, ki nam pokažejo, v katero smer moramo nadaljevati,« je še poudaril sveti oče ter spomnil, da »enoznačno mišljenje izganja človeško bogastvo«. In človeško bogastvo mora upoštevati tri stvarnosti, tri jezike: »glave, srca in rok. Tako da človek misli to, kar čuti in dela, čuti to, kar misli in dela, ter dela, kar misli in čuti. To je človeška harmonija. Če človek enega od teh jezikov nima, pride do takšnega neravnovesja, ki vodi v eno samo občutje, en sam pragmatizem ali eno samo mišljenje. To je izdaja za človeštvo.«

Dostojanstvo dela

V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o dostojanstvu dela ter hudem grehu izkoriščanja. Sveti oče je ponovno poudaril, da je delo tisto, ki daje človeku dostojanstvo. »Največja izdaja te poti dostojanstva je izkoriščanje. Ne izkoriščanje zemlje, da bi več obrodila, ampak izkoriščanje delavcev. Izkoriščanje ljudi je eden najhujših grehov, zlasti izkoriščanje za lastno korist « je dejal papež Frančišek. Prav tako je poudaril potrebo po pravicah delavcev, da ne bi postali sužnji: »Ko delavec nima pravic ali ko mu ponudijo kratkotrajno pogodbo, da bi nato zaposlili drugega in tako ne bi plačeval prispevkov, se spremeni v sužnja, tisti, ki ga zaposlijo, pa v rablja,« je prepričan sveti oče.

»Nisem komunist«

Ob tem je opozoril, da ga nekateri, ko slišijo govoriti o njegovih socialnih okrožnicah, označujejo za komunista. »To ne drži,« je poudaril in nadaljeval: »Papež pozna evangelij in pove, kar pravi evangelij. Že v Stari zavezi je judovska postava določala skrb za vdove, sirote in tujce. Če družba izpolni te tri stvari, je odlična.«

Prevlada človeka nad tehnologijo

Naslednje vprašanje je bilo povezano s tehnološkim napredkom in njegovimi posledicami. Sveti oče je dejal, da je vodilo kulturnega napredka, ki ga predstavlja tudi umetna inteligenca, »sposobnost moških in žensk, da jo upravljajo, prilagodijo in uravnavajo. Z drugimi besedami, da so moški in ženske gospodarji stvarstva in glede tega se ne sme popuščati. Oseba mora gospodovati nad vsako stvarjo. Resne znanstvene spremembe so napredek, zanj moramo biti odprti.«

Vojna in varnost

Zatem je beseda ponovno nanesla na temo vojne, pri čemer je papež pozval ves svet, naj si prizadeva za varnost s pomočjo dialoga: »Ne moremo govoriti o socialni varnosti, če ni univerzalne varnosti. Menim, da dialog ne sme biti samo nacionalističen, ampak je univerzalen, še posebej danes, ko je na voljo toliko različnih možnosti komuniciranja. Zato govorim o univerzalnem dialogu, univerzalni harmoniji in univerzalnem srečanju. Seveda pa je sovražnik vsega tega vojna,« je izpostavil papež in dodal, da sta »izkoriščanje in ozemeljska prevlada izvor vojn, ki jih spodbujajo diktature«. Za izgradnjo miru in skupnega dobrega odločno poziva k zavedanju lastne identitete: »Ne more se vzpostaviti dialoga z drugimi, če se človek ne zaveda, od kod izhaja. Ko se srečata dve zavestni identiteti, lahko vzpostavita dialog in naredita korake k dogovoru, napredku in skupni hoji.«

Cerkev je harmonija

Na vprašanje o poteku sinode ter o tem, kaj Cerkev potrebuje v teh časih, je sveti oče odgovoril, da je papež Janez XXIII. »že od samega začetka drugega vatikanskega koncila zelo jasno razumel, da se mora Cerkev spremeniti. Enako je mislil tudi Pavel VI. in nadaljeval v tej smeri, prav tako papeži, ki so ga nasledili«. Ob tem je sveti oče poudaril, da ne gre zgolj za sledenje »modnim smernicam«, ampak za spremembo, ki spodbuja rast ter dostojanstvo oseb. Prav v tem je po besedah papeža Frančiška »napredek teologije, moralne teologije in vseh cerkvenih znanosti, vključno z razlago Svetega pisma, ki so napredovale v skladu s stališči Cerkve. Vedno v harmoniji,« je še dodal.

Upanje je tisto, ki začini vsakdanje življenje

V zadnjem delu intervjuja pa je sveti oče spregovoril o nekaterih osebnih vprašanjih. Glede svojega odnosa z Bogom je dejal, da je Gospod »dober prijatelj«, ki z njim »lepo ravna«. Tudi tokrat je izpostavil, da je pomembno imeti smisel za humor, glede kreposti upanja pa je dodal: »Brez upanja ne moremo živeti. Če bi odstranili drobna upanja vsakega dne, bi izgubili svojo identiteto. Ne zavedamo se, da živimo od upanja. Teologalna krepost upanja je zelo skromna, vendar je tista, ki začini vsakdanje življenje«.

Potovanje v Argentino in Papuo Novo Gvinejo?

Za konec je papež Frančišek še povedal, da bi rad odšel na apostolsko potovanje v Argentino, med bolj oddaljenimi državami pa mu po njegovih besedah ostaja Papua Nova Gvineja.