Sveti oče: Odgovor na brezbrižnost današnjega sveta je upanje
Andreja Červek – Vatikan
Papež je z naklonjenostjo spregovoril o karizmi združenja, to je karizmi upanja, ko ljudem v stiski prinašajo Vstalega Gospoda, ki je začetek in konec našega upanja. »Nikoli ne smete opustiti te svoje poklicanosti k upanju,« je spodbudil.
Navedel je Jezusove besede: »Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni« (Mt 25,35-36). »S temi besedami se Gospod poistoveti z našimi najrevnejšimi, najbolj potrebnimi, najbolj trpečimi brati in sestrami,« je dejal sveti oče in spomnil, da se je pred štiridesetimi leti karizma združenja rodila iz prošnje mladeniča, ki je prosil za pomoč, da bi se osvobodil odvisnosti od drog. »V njem – in v vseh, ki so prišli za njim – ste prepoznali Kristusa, ki vam je rekel: bil sem suženj droge, vi pa ste me sprejeli, da bi mi povrnili upanje in mi dali razumeti, da je novo življenje mogoče. Božji klic, da prinesete upanje tistim, ki morda nimajo več smisla svojega življenja, je klic, da ga brezpogojno ljubite v ljudeh, ki se nahajajo v socialno ranljivih razmerah.«
Papež je dejal, da je eden od večjih problemov današnjega časa brezbrižnost. »Vi pa niste ostali brezbrižni pred bolečino, ki ste jo videli na obrazih mnogih mladih, ki jih je prizadelo veliko eksistencialno trpljenje, zlasti tistih, ki so jim življenje uničile droge in odvisnosti. Postali ste jim “bližnji“, pravzaprav “bratje“ mnogih ljudi, ki ste jih pobrali z ulice in kot v priliki o dobrem Samarijanu ste jih spremljali, da bi jih ozdravili, oskrbeli in jim pomagali povrniti dostojanstvo.«
Prinašati upanje ne pomeni le pomagati pri premagovanju slabosti in travm ter pri iskanju mesta v družini in družbi. Pomembno je tudi spreobrnjenje, ponovno odkritje Boga in dejavno sodelovanje v življenju Cerkve. Karizma upanja, ki je dar Svetega Duha, člane druženja vodi k skrbi za ljudi v njihovi materialni in duhovni celovitosti, celovitosti telesa in duha.
»Ta karizma je zaupana vsem vam. Ustanovitelji so bili previdnostno sredstvo, da se je ta dar izoblikoval, utrdil, našel svoje mesto v Cerkvi in dosegel toliko ljudi. Po 40 letih so v zvestobi prvotnemu navdihu novi ljudje poklicani, da prevzamejo odgovornost za ohranjanje in uresničevanje te duhovne dediščine, ki vam jo je Gospod zaupal. Ne bojte se tega novega obdobja. Živite jo s ponižnostjo, zaupanjem in ohranjanjem duhovnega občestva,« je dejal sveti oče.
