Sveti oče: Farmacevti ne podajajo samo zdravil, ampak predajajo bližino

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Papež se je v svojem govoru najprej zaustavil ob začetkih lekarne: »Rad bi spomnil, da je ta ustanova uresničila sanje papeža Gregorja XVI., kamaldulenskega meniha, ki se je dobro zavedal pomena lekarne, pridružene samostanu. Te sanje je nato uresničil blaženi Pij IX., ki je generalnemu predstojniku bolnišničnega reda svetega Janeza od Boga zaupal nalogo, da v Vatikanu ustanovi lekarno. Red je imel namreč na tem področju dolgo tradicijo, saj je lekarna menihov marsikje oskrbovala tudi osebe izven samostana. Za prvega lekarnarja je bil izbran redovnik Eusebio Frommer in začela se je vaša zgodovina, ki je edinstvena. Pred 150 leti.«

Sveti oče je prav tako spomnil na vlogo lekarne v času drugega vatikanskega koncila: »Vsako jutro pred začetkom koncilskih sej so bili prostori lekarne polni škofov vseh narodnosti, ki so kupovali zdravila. Medtem ko je majhna skupina redovnikov skušala odgovoriti na povpraševanja v različnih jezikih, sta bila dva redovnika skupaj z zdravnikom in dvema nosačema na točki prve pomoči na razpolago za kakršnokoli drugo potrebo.«

»In pridemo do naših dni, z vašo lekarno, ki se od drugih ne razlikuje le po tem, da se posveča neposrednemu služenju Petrovemu nasledniku in rimski kuriji, ampak tudi po tem, da je poklicana k "dodatku krščanske ljubezni". Gre za služenje, ki ga poleg prodaje zdravil odlikujeta pozornost do najbolj krhkih oseb in skrb za bolnike. Ta zavzetost pa ni namenjena samo vatikanskim uslužbencem in prebivalcem, temveč tudi tistim, ki potrebujejo posebna zdravila in jih je pogosto težko dobiti drugje.«

»Rad bi se vam zahvalil, hvala za to: hvala redu usmiljenih bratov (fatebenefratelli), sodelavcem laikom, farmacevtom in zaposlenim, tistim, ki delajo v skladiščih, ter vsem, ki sodelujejo pri tem delu. Hvala za vašo strokovnost in predanost, pa tudi za gostoljubnost in ustrežljivost, s katerima opravljate svojo službo, ki včasih zahteva napor in – kot se je zgodilo zlasti v času pandemije – zahteva pripravljenost na žrtvovanje.«

»Ni vam lahko, prav tako ni lahko bolj v splošnem farmacevtom, na katere mislim v tem trenutku in bi jim rad namenil misel. K njim prihaja veliko ljudi, zlasti starejših, ki v hitrem tempu današnjega časa pogosto ne potrebujejo samo zdravil, ampak tudi pozornost, nasmeh, uho, besedo tolažbe. Ne pozabite tega: apostolat ušes. Poslušati, poslušati ... včasih se zdi dolgočasno, a za osebo, ki govori, pomeni nežnost Boga, ki jo prejme po vas. In farmacevti so ta roka bližine, iztegnjena roka, ki ne podaja samo zdravil, ampak predaja pogum in bližino. Hvala vam in vsem farmacevtom za to! Vaš poklic ni poklic, ampak je poslanstvo. Hvala.«

Sveti oče je prisotne spodbudil, naj gredo naprej z velikodušnostjo, saj lahko vsak dan naredijo veliko dobrega: zato, da bodo usluge Vatikanske lekarne vedno bolj učinkovite in sodobne ter da bodo izkazovali »tisto pozorno skrb in sprejemanje, ki pomenita pričevanje evangelija« za vse, ki pridejo v stik z njimi.

»Bodite zelo potrpežljivi in ne pozabite, da je potrpežljivost pokazatelj ljubezni. In za konec še majhen nasvet, duhovni nasvet: občasno dvignite oči proti Križanemu; obrnite svoj pogled k ranjenemu in trpečemu Bogu. Služenje bolniku je služenje Njemu. In lepo je pri nebeškem Zdravniku črpati potrpežljivost in dobrohotnost ter moč za ljubezen, ne da bi se utrudili. V njegovi šoli, od katedre križa do lekarniškega pulta, boste lahko tudi vi vsak dan delivci usmiljenja. Blagoslavljam vas in vas prosim, da molite zame. Hvala.«