Papež o varnosti pri delu: Človeška oseba je pred ekonomskim interesom

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je spomnil na začetke združenja, ustanovljenega leta 1943, ki je bilo – kot je dejal – »za Italijo med drugo svetovno vojno odločilno leto«. »Svoje prve korake ste naredili v kontekstu, ki nas opominja, da tudi danes vsak oborožen spopad s sabo prinaša množice pohabljencev in da civilno prebivalstvo trpi dramatične posledice te norosti, ki je vojna. Po končani vojni ostanejo ruševine, tudi v telesih in srcih, in mir je treba ponovno graditi iz dneva v dan, iz leta v leto, s pomočjo zaščite in spodbujanja življenja in njegovega dostojanstva, pri tem pa začeti pri najšibkejših in najbolj prizadetih.«

Do tragedij pride, ko človek postane proizvodni stroj

Papež se je na zbrane obrnil z iskreno zahvalo za vse, kar počnejo na področju zaščite in zastopništva žrtev nesreč pri delu, vdov in osirotelih otrok umrlih delavcev, ter navedel vrsto področij njihovega zavzemanja: ohranjajo pozornost na vprašanju varnosti na delovnih mestih, kjer še vedno prihaja do preveč smrtnih žrtev in nesreč; z različnimi pobudami spodbujajo izboljšanje civilne zakonodaje o nezgodah pri delu in poklicni rehabilitaciji oseb, ki imajo status invalida. Kot je dodal, ne gre le za zagotavljanje ustreznega socialnega varstva oseb z različnimi vrstami invalidnosti, ampak tudi za zagotavljanje novih priložnosti osebam, ki se jih lahko ponovno vključi v delovno okolje in katerih dostojanstvo mora biti v celoti priznano.

Frančišek je izpostavil še prizadevanje združenja na področju ozaveščanja javnega mnenja o preprečevanju nezgod pri delu in o politikah o varnosti pri delu, zlasti kar se tiče žensk in mladih. »Tragedije in nesreče na delovnih mestih žal naraščajo kljub tehnologiji, ki jo imamo na razpolago za zagotavljanje varnosti delovnih krajev in časov. Včasih se zdi, kot da bi poslušali vojno glasilo. To se zgodi, ko se delo razčloveči in namesto da bi bilo sredstvo, s katerim se ljudje uresničujejo tako, da se dajejo na razpolago skupnosti, postane razjarjena tekma za dobičkom. Tragedije se začnejo, ko cilj ni več človek, temveč produktivnost. Človek postane proizvodni stroj.« Izobraževanje in usposabljanje sta po papeževih besedah temeljna, tako za delavce kot za delodajalce in celotno družbo: »Varnost pri delu je kot zrak, ki ga dihamo: njegove pomembnosti se zavemo šele takrat, ko nam ga začne primanjkovati, in takrat je vedno prepozno!«

Na delovnih mestih živeti kot bratje in sestre

Sveti oče se je v nadaljevanju govora navezal na priliko o dobrem Samarijanu (prim. Lk 10,30-37) in dejal, da se ta ponavlja tudi danes: pred ranjenimi osebami, ki so v nevarnosti, da bodo zapuščene ob robu ceste življenja, lahko storimo kot tisti dve verski osebi, duhovnik in levit, ki se nista hotela umazati in se zato nista zaustavila, ampak sta šla naprej v brezbrižnost.

»In v svetu dela se včasih zgodi ravno tole: gre se naprej, kot da se ne bi nič zgodilo, vdani idolatriji trga. A ne smemo se navaditi na nesreče pri delu in se vdati brezbrižnosti do ponesrečenih. Ne moremo sprejeti odmetavanja človeških življenj. Smrti in nezgode so tragično družbeno siromašenje, ki se tiče vseh in ne le vpletenih podjetij ali družin. V imenu skupne človečnosti se ne smemo utruditi učenja in ponovnega osvajanja umetnosti skrbi. Varnosti namreč ne zagotavlja le dobra zakonodaja, ki jo je treba spoštovati, ampak tudi sposobnost, da na delovnih mestih živimo kot bratje in sestre.«

Tudi v svetu dela človeško telo ostaja svetišče Svetega Duha

Navedel je apostola Pavla, ki zastavi izjemno aktualno vprašanje, ko razmišlja o vrednosti telesnosti: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno.« In sklene: »Zato poveličujte Boga v svojem telesu« (1 Kor 6,19-20). Pavel misli na afektivnost, a pogled lahko razširimo tudi na svet dela.

»Če je telo tempelj Svetega Duha, to pomeni, da s skrbjo za njegove slabosti slavimo Boga. Človeštvo je torej “kraj čaščenja“ in skrb je drža, s katero sodelujemo pri samem Stvarnikovem delu. Tako daleč gre krščanska vera: osrednje mesto osebe kot templja Svetega Duha ne pozna odmetavanja, kupoprodaje ali menjave človeškega življenja. V imenu večjega dobička ni mogoče zahtevati prevelikega števila delovnih ur, s čimer se zmanjša koncentracija, ali pa razmišljati o zahtevah za zavarovanje ali varnost kot o nepotrebnih stroških in izgubi zaslužka.«

Odgovornost do delavcev je na prvem mestu

Ob koncu govora je sveti oče še izpostavil, da je varnost pri delu del skrbi za osebo: »Za delodajalca je to prva dolžnost in prva oblika dobrote.« Kot je opozoril, pa so po drugi strani razširjene oblike, ki gredo v nasprotno smer in jih lahko z eno besedo imenujemo »carewashing«. »Do tega pride, ko podjetniki ali zakonodajalci namesto vlaganja v varnost raje umijejo svojo vest s kakšnim dobrodelnim delom. Tako postavijo svojo javno podobo pred vse drugo ter postanejo dobrotniki na področju kulture ali športa.« A njihova prvo delo je skrb za brate in sestre. »Odgovornost do delavcev je na prvem mestu: življenja se ne prodaja iz nobenega razloga, še toliko bolj, če je revno, negotovo in krhko. Smo ljudje in ne stroji, edinstvene osebe in ne deli, ki se jih lahko zamenja,« je poudaril.

Člane združenja je spodbudil, naj si še naprej prizadevajo pomagati družbi napredovati s kulturnega vidika ter razumeti, da je človeško bitje pred ekonomskim interesom, da je vsaka oseba dar za skupnost in da je ranjeno celotno človeško tkivo, četudi je pohabljena ali postane invalidna le ena.