Papež Frančišek: Svet brez jedrskega orožja je mogoč in potreben

Vatican News

Sveti oče na začetku zapiše, da je sedanja situacija »zaskrbljujoče podobna obdobju neposredno pred okrožnico Pacem in Terris, ko je oktobra leta 1962 kubanska raketna kriza svet privedla na prag množičnega jedrskega uničenja«. Ob tem doda, da se v letih, ki so sledila, »nista povečala samo število in moč jedrskega orožja, ampak so se prav tako povečale druge vojne tehnologije in je ogroženo celo soglasje o prepovedi kemičnega in biološkega orožja«. Zato je po njegovih besedah danes bolj kot kdaj koli prej aktualno preroško opozorilo papeža Janeza XXIII., ki je dejal, da »se odnosov med državami in med posamezniki ne sme urejati z orožjem, temveč v skladu z načeli zdravega razuma: to je z načeli resnice, pravičnosti ter močnega in iskrenega sodelovanja«.

Papež Frančišek v nadaljevanju sporočila izpostavi, da je pomembno, da udeleženci na konferenci obravnavajo »tiste dele okrožnice Pacem in terris, ki govorijo o razorožitvi in poteh do trajnega miru«. Obenem izrazi upanje, da bodo njihove razprave »poleg analize sedanjih vojaških in tehnoloških groženj miru vključevale tudi poglobljen etični razmislek o resnih tveganjih, povezanih z nadaljnjim posedovanjem jedrskega orožja ter o nujnosti ponovnega napredka pri razoroževanju in razvoju pobud za izgradnjo miru«. Sveti oče nato spomni na besede, ki jih je izrekel v Hirošimi 19. novembra 2019, ko je odločno dejal, da je uporaba jedrske energije v vojne namene »nemoralna, prav tako kot je nemoralno posedovanje jedrskega orožja«.

Po papeževih besedah smo vsi odgovorni, da »ohranjamo vizijo, da je "svet brez jedrskega orožja mogoč in potreben" (Govor diplomatskemu zboru, 10. januar 2022). Pri tem ostaja temeljnega pomena delo Združenih narodov in sorodnih organizacij na področju ozaveščanja javnosti in spodbujanju ustreznih normativnih ukrepov.«
Podobno, nadaljuje papež Frančišek v sporočilu, »skrb za moralne posledice jedrske vojne ne sme zasenčiti vedno bolj perečih etičnih problemov, ki jih v sodobnem vojskovanju odpira uporaba tako imenovanega "konvencionalnega orožja", ki bi se moralo uporabljati samo v obrambne namene in ne bi smelo biti usmerjeno v civilne cilje.«
Sveti oče sklene z željo, ki jo je papež Janez XXIII. zapisal ob koncu okrožnice: da bi se »po Božji moči in navdihu vsa ljudstva objela kot bratje in sestre ter da bi mir, po katerem hrepenijo, vedno cvetel in vladal med njimi«.

Sporočilo papeža Frančiška je prebral kardinal Peter Turkson, kancler Papeške akademije za družbene znanosti, ki je imel tudi uvodni govor na konferenci. V njem je najprej predstavil razvoj papeške diplomacije od Pija IX. do papeža Frančiška. Spomnil je, da je papež Janez XXIII. pozval k prepovedi uporabe jedrskega orožja, medtem ko papež Frančišek pravi, da je »nemoralna že izdelava in posedovanje jedrskega orožja«. Tako se ne govori več o »ravnotežju med raketami, temveč o spremembi srca«.

Kardinal je v svojem predavanju spregovoril tudi o moralni avtoriteti in možnostih posredovanja, ki jih je Sveti sedež razvil od konca 19. stoletja do danes in so temelj njegove diplomacije. Pojasnil je, da »iz tega izhaja tudi nepristranska vloga Cerkve. Ko pride do sporov med državama, se ne izbere ene strani, ampak se ju obravnava kot dva sinova v sporu«. Spomnil je na uspešno posredovanje med Argentino in Čilom ter med Španijo in Nemčijo glede Kanarskih otokov. Tudi sedanja misija kardinala Zuppija v Ukrajini, Rusiji, Združenih državah Amerike in na Kitajskem je po njegovih besedah povezana z »željo po pospeševanju miru, ki temelji na spoštovanju pravice do življenja in vseh drugih človekovih pravic«.

V pogovoru za Vatican News je kardinal Turkson dejal, da je okrožnica Pacem in terris »oporoka človeštvu« in da je tudi v nauku papeža Frančiška prisotno »povabilo človeštvu, naj se zaveda, da brez spoštovanja dostojanstva oseb, njihove svobode, ljubezni in zaupanja ni mogoče gojiti kulture miru«.

Med govorniki na konferenci je bila tudi s. Helen Alford, predsednica Papeške akademije za družbene znanosti, ki je predstavila glavne teme okrožnice Pacem in terris. Poleg tega je med drugim poudarila, da v današnji dobi, »ki se ponaša s svojo jedrsko močjo, ni več smiselno trditi, da je vojna primerno sredstvo za odpravo kršitev pravičnosti. … Raziskave na področju umetne inteligence so omogočile razvoj novih avtomatiziranih oborožitvenih sistemov, digitalne tehnologije pa se vse pogosteje uporabljajo kot orožje pri informacijskem bojevanju. Močne oblike digitalnega dezinformiranja so v porastu, hibridno vojskovanje – ki vključuje vojaške, kibernetske in ekonomske vidike – pa je še okrepilo temen oblak negotovosti, ki visi nad svetom.« Organizatorji konference so želeli spodbuditi »etični razmislek o sodobnih vojnih tehnikah, o omejitvah, primernih prepovedih in zaščitnih ukrepih, ki bi jih bilo treba uvesti za zagotovitev zaščite človeštva«.