Papež Frančišek: V misijonsko dejavnost vključiti vse člane Božjega ljudstva

Andreja Červek – Vatikan

Papež je na začetku govora izpostavil misijonarsko naravo Cerkve: »V tem zgodovinskem trenutku, ko poteka sinodalni proces, si je pomembno zapomniti, da je krščanska skupnost po svoji naravi misijonarska. Vsak kristjan je namreč prejel dar Svetega Duha in je poslan, da nadaljuje Jezusovo delo ter vsem oznanja veselje evangelija in prinaša njegovo tolažbo v različne situacije naše zgodovine, ki je pogosto ranjena. Kdor se pusti pritegniti Kristusovi ljubezni in postane njegov učenec, čuti tudi željo, da bi vsem prinesel usmiljenje in sočutje, ki izvirata iz njegovega Srca.«

Zbrane pri avdienci je papež povabil h kontemplaciji Jezusovega usmiljenega in sočutnega Srca ter v nadaljevanju govora naredil tri poudarke, ki so povezani s karizmo in poslanstvom Papeških misijonskih družb.

Jezusovo Srce in poslanstvo

Ko motrimo Kristusovo Srce, odkrijemo veličino Božjega načrta za človeštvo. Oče je namreč »svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). »V prebodenem srcu Križanega lahko odkrijemo neskončno ljubezen Očeta: ljubi nas z neskončno ljubeznijo; kliče nas, naj smo njegovi otroci in delimo veselje, ki prihaja od Njega; poišče nas, ko smo izgubljeni; dvigne nas, ko pademo, in nas prerodi iz smrti,« je dejal papež in izpostavil, da nam o tej Očetovi ljubezni govori sam Jezus, ko pravi: »Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan« (Jn 6,39).

To nam je Jezus kazal vse svoje življenje: s sočutjem do ranjenih, z ganjenostjo ob bolečini, z usmiljenjem, s katerim je mazilil grešnike, s svojim žrtvovanjem za greh sveta. »Razodel nam je srce Boga kot srce Očeta, ki nas vedno čaka, nas od daleč vidi, nam pride naproti z odprtimi rokami; Očeta, ki nikogar ne zavrača, ampak vse sprejema; nikogar ne izključuje, ampak vse kliče.«

Mi pa smo poslani, da nadaljujemo to poslanstvo: biti znamenje Kristusovega Srca in Očetove ljubezni, ki objema ves svet. »Tu najdemo “srce“ evangelizacijskega poslanstva Cerkve,« je zatrdil papež Frančišek. »Doseči vse z darom neskončne Božje ljubezni, iskati vse, sprejeti vse, darovati življenje za vse, ne da bi kogar koli izključili. Vsako naše poslanstvo se torej rodi iz Kristusovega Srca, da bi Njemu pustili pritegniti vse k sebi.« Po papeževih besedah je to tudi »mistični in misijonarski duh blažene Pauline Marie Jaricot, ustanoviteljice Družbe za širjenje vere, ki je bila zelo pobožna do Svetega Srca Jezusovega.

Karizma Papeških misijonskih družb

Na drugem mestu je sveti oče spregovoril o karizmi Papeških misijonskih družb v današnjem času ter spomnil, da so Papeške misijonske družbe poklicane biti »orodja za pospeševanje misijonarske odgovornosti vsake krščene osebe in za podporo novih krajevnih Cerkva«, kar je izpostavil tudi v konstituciji Praedicate Evangelium.

Papeške misijonske družbe torej niso samo neka agencija za distribucijo sredstev tistim, ki potrebujejo pomoč, ampak gre za »stvarnost, ki je poklicana podpirati evangelizacijsko poslanstvo vesoljne in krajevnih Cerkve ter ohranjati misijonarskega duha Božjega ljudstva«

 (prim. Poslanica za svetovni misijonski dan 2022, 3). »Zato vas pozivam, da s pogumom in domišljijo Svetega Duha še bolj okrepite različne dejavnosti animiranja, informiranja in formiranja misijonarskega duha. Vabim vas, da pospešujete misijonarsko odgovornost krščenih in krepite kapilarno mrežo nacionalnih uprav, tako v državah prve evangelizacije kot v tistih z dolgo krščansko tradicijo, ki morda potrebujejo še eno prvo evangelizacijo; kot vemo, so slednje zaznamovane z resno krizo vere in potrebujejo obnovljeno evangelizacijo in pastoralno spreobrnjenje.« Papež je opozoril, naj se Papeških misijonskih družb ne omeji na denar, ki je le sredstvo. Denar je sicer pomemben, a če ni duhovnosti, ustanova postane le neko podjetje in lahko pride do korupcije. Papeške misijonske družbe pa so mnogo več.

Obeti in sanje za prenovo

Ob koncu je sveti oče spregovoril še o obetih in sanjah o prenovi Papeških misijonskih družb, h katerim so poklicane. »Največje sanje so vse tesnejše in bolj usklajeno misijonarsko sodelovanje med vsemi člani Cerkva,« je izpostavil ter dodal, da imajo Papeške misijonske družbe v tem procesu pomembno vlogo, o čemer govori tudi njihovo geslo “Vsa Cerkev za ves svet“. Kot je dodal, jih potrjuje v njihovem klicu, da postanejo kvas, pomagajo spodbujati in pospeševati misijonski slog v Cerkvi ter podpirajo dela evangelizacije.

»Ta klic, ki od vas zahteva posebno sposobnost za gojenje občestva in bratstva, se uresničuje tudi prek struktur, ki so v vseh škofovskih konferencah in škofijah vzpostavljene za dobro vsega Božjega ljudstva. Pomenljivo je, da so ustanovitelji misijonskih družb bili škof, duhovnik in dve laikinji, torej predstavniki različnih kategorij krščenih: to je znamenje, ki nas zavezuje, da v misijonsko dejavnost vključimo vse člane Božjega ljudstva! Ne nehajmo sanjati o “novem obdobju misijonskega delovanja krščanskih skupnosti“! (prim. Poslanica za svetovni misijonski dan 2022, 3). Prosim vas, ohranimo te sanje žive!« je še dejal sveti oče in spodbudil k apostolski gorečnosti in vnemi za evangelizacijo.