Sveti oče: Misliti in delovati kot skupnost, delati za prihodnost

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

»Središčnost osebe, skupno dobro, solidarnost in subsidiarnost so se v teh tridesetih letih za vas spremenili v konkretna dejanja ter okužili srca in dejanja številnih ljudi. Hvaležen sem Fundaciji in vsem vam za dragoceno delo, ki ste ga opravili; zlasti za to, kar ste storili v zadnjih desetih letih s sprejemanjem in oživljanjem prispevkov, ki sem jih skušal dati pri razvoju družbenega nauka.

V apostolski spodbudi Evangelii gaudium sem želel opozoriti na nevarnost pred tem, da bi živeli ekonomijo na nezdrav način. »Takšna ekonomija ubija« (št. 53), sem dejal leta 2013, ko sem obsodil ekonomski model, ki proizvaja odpadke in spodbuja to, kar bi lahko imenovali »globalizacija brezbrižnosti«. Mnogi izmed vas delujete na ekonomskem področju: dobro veste, kako je lahko za vse koristen način zamišljanja stvarnosti, ki v središče postavlja človeka, ki ne razvrednoti delavca in ki si prizadeva ustvarjati dobro za vse.

Okrožnica Laudato si’ je izpostavila škodo, ki jo povzroča prevladujoča tehnokratska paradigma, in predlagala logiko celostne ekologije, kjer je "vse povezano", "vse je v odnosu", okoljsko vprašanje pa je neločljivo povezano s socialnim vprašanjem. Skrb za okolje in pozornost do revnih stojita ali padeta skupaj. Navsezadnje se nihče ne reši sam in ponovno odkritje bratstva ter družbenega prijateljstva je odločilno, da ne bi zapadli v individualizem, zaradi katerega se izgubi veselje do življenja ter tudi življenje.

Vesel sem, da ste za tokratni mednarodni simpozij izbrali naslednji naslov: "Spomin za izgradnjo prihodnosti: misliti in delovati kot skupnost", pri čemer izrecno navajate številko 116 okrožnice Fratelli tutti. Pravzaprav so te besede iz govora, namenjenega ljudskim gibanjem leta 2014. Ob tej priložnosti sem dejal: "Solidarnost je beseda, ki človeku ni vedno všeč; [...] vendar pa je beseda, ki izraža veliko več kot nekaj občasnih dejanj velikodušnosti. Pomeni misliti in delovati kot skupnost, dajati prednost življenju vseh pred prisvajanjem dobrin peščice. Prav tako pomeni boj proti strukturnim vzrokom revščine, neenakosti, pomanjkanju dela, zemlje in bivališč, kratenju socialnih in delavskih pravic. Pomeni soočiti se z uničujočimi učinki imperija denarja: prisilno razseljevanje, boleče migracije, trgovina z ljudmi, droge, vojne, nasilje [...]. Solidarnost, razumljena v svojem najglobljem pomenu, je način ustvarjanja zgodovine". Ob tem, ko sem govoril o denarju, mi je na misel prišel odlomek iz evangelija, ko nam Jezus pravi, da ne moremo služiti dvema gospodarjema: ali služiš Bogu, Gospodu, ali pa služiš – jaz sem pričakoval, da bo rekel: hudiču, pa ne reče "hudiču", ampak "denarju". Ali služiš Bogu ali pa služiš denarju. To je slabše kot hudič. Razumeti moramo, kaj nam želi Jezus s tem povedati: obstaja sporočilo. Ali služiš Bogu ali pa si služabnik denarja. Nisi svoboden.

Ko vam danes govorim in razmišljam o naslovu, ki ste ga izbrali, bi rad dodal besede velikega italijanskega pravnika Paola Grossija, ki je bil tudi predsednik ustavnega sodišča in je lani umrl. Dejal je: "Skupnost je vedno rešitev za šibkejše in daje glas tudi tistim, ki nimajo lastnega glasu" (Grammatiche del diritto, str. 38).

Morda je za to, da bi skupnost resnično postala kraj, kjer tisti, ki so šibki in brez glasu, lahko čutijo, da so sprejeti in slišani, od vseh potrebna vaja, ki bi ji lahko rekli "ustvarjanje prostora". Vsakdo nekoliko umakne lastni "jaz", kar drugemu omogoča, da obstaja. To pa zahteva, da je temelj skupnosti etika daru in ne etika izmenjave. Etika daru in ne etika izmenjave.

V tem smislu lahko citiramo milanskega pesnika Giampiera Nerija, ki je prav tako umrl nedavno tega. Tako je zapisal: "O nekaterih ljudeh pravijo, da popolnoma zasedejo sobo, ko vstopijo vanjo. Predstavljam si, da ko odidejo, pustijo veliko praznino. Medtem ko mislim, da veliko praznino pustijo skromni, tihi ljudje, ki zavzamejo samo prostor, ki je potreben, ki so ljubljeni.

Dragi bratje in sestre, misliti in delovati kot skupnost torej pomeni narediti prostor drugim, pomeni predstavljati si in delati za prihodnost, v kateri lahko vsakdo najde svoje mesto in ima svoj prostor v svetu. Skupnost, ki zna dati glas tistim, ki so brez glasu, je tisto, kar vsi potrebujemo.

Neprecenljivo delo Fundacije Centesimus Annus je lahko tudi to: prispevati k razmišljanju in delovanju, ki spodbujata rast skupnosti, v kateri lahko skupaj hodimo po poti miru. Blagoslavljam vse vas in vaše bližnje. In prosim vas, da molite zame. Hvala.«