Sveti oče: Dvojnosti ne smemo tolerirati, ampak jo moramo postaviti na svetlo

Andreja Červek – Vatikan

Generalni kapitelj je po papeževih besedah »močni čas dialoga« s Svetim Duhom, iz katerega naj pridejo »prenovljeni, zlasti v srcu, viziji in namenih« ter tudi v pobudah in strukturah. »To je čas kolegialnega razločevanja znamenj, ki prihajajo iz vaše poti in zgodovine,« je dejal papež Frančišek in spregovoril o poklicanosti služabnikov svetega Paraklita.

Med kapitljem so poskušali najti »nove poti usmiljenja in bližine, da bi z dinamično zvestobo uresničili svojo karizmo«. Ta jih postavlja »ob duhovnike v težavah«, da bi pomagali tistim, ki so prejeli zakrament svetega reda. Postavljeni so torej »v službo Kristusu v njegovih duhovnikih«.

V sedanjem trenutku so prav tako del »posebne poti očiščevanja, ki jo Cerkev živi zaradi primerov zlorab«, je nadaljeval sveti oče. »Greh nas iznakazi, to izkusimo s ponižujočo bolečino, ko mi samo ali kdo izmed naših bratov duhovnikov ali škofov pade v brezno pregrehe, pokvarjenosti ali – še huje – zločina, ki uniči življenje drugih« (Meditacija papeža Frančiška med srečanjem s klerom, Rim, 7. marec 2019). Biti »služabniki Paraklita« pomeni »posvetiti svoje življenje spremljanju nekaterih bratov duhovnikov in posvečenih ter jim ponuditi pot askeze, spreobrnjenja ter duhovne in poklicne prenove«.

»V duhu in slogu dobrega Samarijana stopate ob bok tem sobratom in z njimi delite življenje in vsakdanjo

 molitev. Predvsem pa jih vključujete v skupnost, skupnost molitve, ki jim pomaga ponovno odkriti harmonijo življenja, ki jo kriza poklica vedno ogroža,« je dejal papež in jih povabil, naj pri tem svojem poslanstvu poglabljajo »duhovnost popravljanja«, pri tem pa začnejo z očiščevanjem, v službi svetosti pastirjev Božjega ljudstva.

»Vaša karizma še posebej poudarja askezo in molitev s kontemplativno naravnanostjo, za katero upravičeno čutite dolžnost, da jo ponovno v polnosti prevzamete. Skupaj z duhovniki, ki jih spremljate, ste poklicani, da ponovno odkrijete prvenstvo duhovniškega življenja, zavedajoč se, da se duhovniška zrelost uresniči, ko Sveti Duh postane protagonist življenja posvečenih služabnikov (prim. Homilija med krizmeno mašo, 6. april 2023). Duhovno življenje duhovnika namreč ne raste, ko se rešujejo forme in prišijejo krpe, ampak ko se pobudo prepusti Duhu. Dvojnosti ne smemo tolerirati, ampak jo moramo postaviti na svetlo, na svetlobo Duha. Samo On nas ozdravi nezvestobe.«

»V tihem in skritem služenju, ki ste ga vsak dan poklicani opravljati, ste lahko podoba Jezusa Kristusa, obličje usmiljenega Očeta, ki nam razodeva skrivnost božje ljubezni v svoji polnosti. Naj vam Duh pomaga, da boste vsakega gledali z očmi Jezusa, z njegovo ljubeznijo in njegovo nežnostjo,« je sklenil sveti oče.