Papež o sv. Tomažu Akvinskem: Dragoceno bogastvo za Cerkev danes in jutri
Andreja Červek – Vatikan
Papeževo pismo so škofje Mariano Crociata (Latina), Gerardo Antonazzo (Sora) in Ambrogio Spreafico (Frosinone) posredovali vernikom svojih škofij ter spomnili, da bo leta 2024 potekala tudi 750. obletnica smrti svetega Tomaža Akvinskega, leta 2025 pa bo minilo 800 let od njegovega rojstva. Vabijo k branju papeževega pisma, ki je naj tudi povod za pot premišljevanja in molitve o tem cerkvenem učitelju, od katerega so omenjene cerkvene skupnosti »prejele v dar njegovo človeško, duhovniško in intelektualno dediščino«, kot zapiše v pismu papež Frančišek.
Delovanje Duha, ki vodi Cerkev skozi zgodovino
Obeležiti 700 let od kanonizacije svetega Tomaža Akvinskega, na krajih, kjer je živel in deloval, po papeževih besedah pomeni »prepoznati učinkovito delovanje Duha, ki vodi Cerkev skozi zgodovino«, po drugi strani pa pomeni tudi videti »velikodušni odgovor človeka, ki sposobnosti, s katerimi je obdarjen, doživlja kot naravne, ter jih z milostjo goji, oživlja in izpopolnjuje«. Božja milost namreč ne uničuje narave, ampak jo usmerja v uresničitev potencialov, kot je zatrjeval Tomaž Akvinski.
Papež izpostavi, da ga je nenehno spremljalo »zavedanje, da resnice vere, začenši s troedinim Bogom ter Kristusovo božanskostjo in človeškostjo, ne "počivajo" samo v razumu, ampak so bistvo vsakdanjega življenja in konkretno zavzemanje vsakega vernika v Cerkvi in družbi«. Kot dober dominikanec se je Tomaž »velikodušno posvetil evangelizaciji in se brez zadržkov posvečal molitvi, resnemu in gorečemu študiju, osupljivi teološki in kulturni ustvarjalnosti, pridiganju ter odgovarjanju na prošnje, ki so jih nanj naslovili njegov red, cerkvene oblasti in civilni svet, pa tudi njegovi znanci in prijatelji«.
Dragocen za Cerkev danes in jutri
In zato je sveti Tomaž Akvinski »dragoceno dobro za Cerkev danes in jutri«, zatrjuje papež in vabi, naj »zajemamo iz njegove modrosti in pričevanja« in smo »potrjeni z njegovim učenjem v tem, da smo Božje ljudstvo, ki roma«. Spomni, da ga je sveti Pavel VI. opredelil kot »luč Cerkve in vsega sveta« ter povabil k »resnični in rodovitni zvestobi«.
»Globoko spoštovati ta "vedno živi vir" je vprašanje misli, srca in rok,« izpostavlja papež Frančišek. »Treba se je osredotočiti na preučevanje dela svetega Tomaža v njegovem zgodovinskem in kulturnem kontekstu ter ga ovrednotiti, da bi se lahko odzvali na današnje kulturne izzive.«
Graditi skupnost. Biti odprti za resnico
Sveti oče škofijam zaupa dve nalogi: potrpežljivo in sinodalno izgrajevanje skupnosti ter odprtost za vso resnico: »Prava sinodalnost – to je treba izpostaviti – pomeni, da skupaj rastemo v Kristusu kot živi in dejavni člani cerkvenega telesa, tesno združeni in povezani drug z drugim. Cerkev, katere skupnostna razsežnost se hrani in izraža v zakramentalnem življenju in liturgiji, duhovnosti, kulturni in intelektualni diakoniji, verodostojnem pričevanju, karitativnosti ter skrbi za najrevnejše in najbolj ranljive.«
