Papež humanitarnim ustanovam v Latinski Ameriki: V središču naj bo vedno Jezus
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Po papeževih besedah Latinska Amerika potrebuje solidarno pomoč, da bi »evangelizirala geografske in bivanjske periferije ter »odgovorila na potrebe najrevnejših in izključenih«. Če se bo to zgodilo in bo v središču ostalo »krščansko bistvo«, bo bratsko in sinergično sodelovanje med vsemi katoliškimi ustanovami in agencijami za pomoč obrodilo »obilne sadove«.
Sodelovanje katoliških ustanov
Sveti oče v nadaljevanju zapiše, da je ena izmed nalog Papeške komisije za Latinsko Ameriko »finančno podpirati nekatere projekte evangelizacije«, »se soočati z izrednimi razmerami ter spodbujati nekatere pomembne dejavnosti za Cerkev na področjih, ki so v njeni pristojnosti«. Komisija lahko računa na sodelovanje številnih humanitarnih ustanov, ki imajo vsaka svojo naravo in poslanstvo, skupna pa jim je katoliška identiteta.
Zaradi te specifičnosti se mora po besedah papeža Frančiška delo katoliških humanitarnih organizacij razlikovati od dela drugih organizacij. Udeležence srečanja povabi, naj vsak dan znova s čudenjem in hvaležnostjo odkrivajo, »da krščanska vera pomeni gotovost prijateljstva z Bogom, ki nas "pripravlja, vzgaja in spremlja od blizu in stalno«. To, kar je pomembno, ni administrativna učinkovitost – za katero se v vsakem primeru upa, da je zelo dobra – »zgolj humanitarno prizadevanje, ki izhaja iz velikodušnega srca«. »To, kar je resnično originalno pri naši pomoči, je ljubezen Jezusa Kristusa, ki nas spodbuja; je ljubezen, ki hodi pred nami in nas vabi, da verujemo v Boga Očeta, ki je počelo vsega dobrega; v Jezusa Kristusa, našega brata, ki nas je odrešil; v Svetega Duha, ki vodi Cerkev, ustvarja občestvo in usmerja človeštvo k njegovi polnosti«. Če tega ni, »ostane samo hladen pragmatizem, ki na koncu zaduši cerkvene ustanove in njihove člane«.
