Papež Frančišek: Krščanski politik zna sanje o bratstvu spremeniti v konkretna dejanja
Andreja Červek – Vatikan
Papež Frančišek, ki spomni, da je Evropski parlament obiskal leta 2014, v ospredje postavi nekaj tematik, ki so neposredno povezane z Evropo, in sicer pluralizem, solidarnost in subsidiarnost, enotnost in različnost, še posebej pa bratstvo.
»Ste poslanci, torej predstavniki državljanov, ki so vam zaupali mandat. Ko so bile prve volitve v Evropski parlament, so ljudje pokazali veliko zanimanje, saj je šlo za nekaj novega, za pomemben korak naprej pri oblikovanju združene Evrope. Toda kot vedno, sčasoma zanimanje upade, zato je treba dobro skrbeti za odnos med državljani in poslanci. To je klasičen problem predstavniških demokracij. In če je že težko ohranjati povezavo znotraj vsake države, je to še toliko težje za Evropski parlament, ki je še bolj "oddaljen". A po drugi strani lahko danes komunikacija veliko pripomore k premagovanju razdalj.«
Krščanski politik
Papež se zaustavi ob pojmu pluralizma. »Jasno je, da mora velika parlamentarna skupina zagotoviti določen notranji pluralizem. Vendar pa je treba pri nekaterih vprašanjih, kjer gre za primarne etične vrednote in pomembne točke krščanskega družbenega nauka, biti enotni.« To se svetemu očetu – kot zapiše – zdi še posebej zanimiv vidik, saj »zahteva razmislek o stalnem usposabljanju poslancev«: »Normalno je, da tudi vi potrebujete čas za študij in razmislek, da se lahko poglobite in razpravljate o etično najbolj pomembnih vprašanjih.« Gre za »izziv, ki se odvija predvsem na ravni vesti« in ki prav tako »na svetlo postavi kakovost tistih, ki se ukvarjajo s politiko«. »Krščanski politik bi se moral odlikovati po resnosti, s katero pristopa k določenim temam, pri tem pa zavračati oportunistične rešitve in ohranjati trdnost meril o dostojanstvu osebe in skupnega dobrega.«
Solidarnost in subsidiarnost
Po papeževih besedah ima skupina Evropske ljudske stranke v tem pogledu »zelo bogato dediščino«, iz katere lahko zajema in daje svoj izvirni prispevek k evropski politiki, in to je »družbeni nauk Cerkve«. »Pomislimo na primer na načeli solidarnosti in subsidiarnosti ter njuno krepostno dinamiko. Obstajajo etično-politični vidiki, povezani z vsakim od teh dveh načel, ki si jih delite s kolegi različnih pripadnosti, ki poudarjajo eno ali drugo; toda prepletanje obeh, njuno skupno aktiviranje in dopolnjevanje, to je lastno družbeni in ekonomski misli krščanskega navdiha, zato je zaupano predvsem vaši odgovornosti.«
Enotnost in raznolikost
Sveti oče izpostavi še en temeljni vidik, in sicer »vizijo Evrope, ki združuje enotnost in raznolikost«. Spomnil, da je o tem govoril med svojim nedavnim obiskom Madžarske. »To je Evropa, ki v celoti spoštuje različne kulture, ki jo sestavljajo, izjemno bogastvo tradicij, jezikov in
identitet, ki so del njenih narodov in njihove zgodovine; hkrati pa lahko s svojimi institucijami ter političnimi in kulturnimi pobudami poskrbi, da ta bogat mozaik predstavlja dosledne podobe.«
Potrebne so visoke sanje
Za vse to pa je potrebno močno navdušenje, potrebna je »duša«, potrebne so »sanje« –kot rad reče papež. »Potrebne so visoke vrednote in visoka politična vizija. S tem ne mislim zmanjšati pomembnosti običajnega upravljanja in dobre normalne administracije, saj če je dobra, je to že veliko. Vendar pa ni dovolj, ni dovolj za ohranjanje Evrope, ki se nahaja pred velikimi globalnimi izzivi 21. stoletja. Da bi k tem izzivom pristopili kot enotna Evropa, je potreben visok in močan navdih. In želim vam reči, da bi ravno vi morali prvi narediti zaklad iz primerov in učenja očetov ustanoviteljev te Evrope. Prvotna stava, ki je lahko tudi sedanja stava, je, da si ne prizadevamo samo za organizacijo, ki ščiti interese evropskih držav, ampak je unija, v kateri lahko vsi živijo življenje, ki je po meri človeka ter je bratsko in pravično.«
Načelo človeškega bratstva
In ravno bratstvo sveti oče postavi v ospredje: »Bratstvo in družbeno prijateljstvo predstavljata velike sanje, ki sem jih podelil z vso Cerkvijo in vsemi moškimi in ženskami dobre volje (prim. Fratelli tutti, 8). Mislim, da je bratstvo lahko tudi vir navdih za tiste, ki danes želijo ponovno oživiti Evropo, da bi v celoti izpolnila pričakovanja tako svojih narodov kot vsega sveta. Kajti načrt za Evropo je danes lahko le načrt svetovnega dometa. Menim, da bi morali biti krščanski politiki danes prepoznavni po tem, da znajo velike sanje o bratstvu spremeniti v konkretna dejanja dobre politike na vseh ravneh: lokalni, nacionalni in mednarodni. Na primer: zdi se mi, da je izzive, kot so migracije ali skrb za planet, mogoče reševati le, če izhajamo iz tega velikega navdihujočega načela: človeškega bratstva.«
Združena Evropa
»Dragi prijatelji, spomnimo se začetkov: ne pozabimo, kako se je rodila združena Evropa, ne pozabimo tragedije vojn 20. stoletja,« vabi papež Frančišek. »Kaj je navdihovalo postopno in potrpežljivo delo za izgradnjo združene Evrope na področjih, ki so bila najprej posebna in nato vedno bolj splošna? Kaj je bil ideal, če ne to, da bi ustvarili območje, kjer bi ljudje lahko živeli v svobodi, pravičnosti in miru ter spoštovali drug drugega v različnosti? Danes je ta načrt v globaliziranem svetu na preizkušnji, vendar pa ga je mogoče ponovno začeti s prvotnim navdihom, ki je bolj kot kdaj koli prej aktualen in rodoviten ne le za Evropo, temveč za vso človeško družino.«
Mladi in Evropa, ki je na ravni njihovih sanj
Sveti oče sklene s še enim razmislekom: »Kdo so tisti, ki najbolj doživljajo združeno Evropo? Naučili ste me: to so mladi. Danes zgodaj začnejo študirati v tujini; potem je obzorje za študij, zlasti za specializacije, evropsko; in tako tudi pri iskanju dela ... Ne mislim na žalostno potrebo, ki žal obstaja, da se ljudje zaradi pomanjkanja priložnosti doma odpravijo drugam; ne, ampak na to, da je zdaj normalno, da mladi na primer prvi del študija opravijo v svoji državi, specializacijo pa v drugi. Nekako tako kot v srednjem veku: malo si študiral v Padovi, malo v Parizu, malo v Oxfordu ali Heidelbergu ... Poglejmo mlade in pomislimo na Evropo in svet, ki sta naj na ravni njihovih sanj. Zato vas spodbujam, da z Božjo pomočjo pogumno in z upanjem greste naprej. Naj bo evangelij vaša severnica, družbeni nauk pa vaš kompas,« sklene papež.
