Išči

Papež Frančišek in Miriam Rose Ungunmerr Baumann Papež Frančišek in Miriam Rose Ungunmerr Baumann  (VATICAN MEDIA Divisione Foto)

Na splošni avdienci aboridžinska aktivistka Miriam Rose Ungunmerr Baumann

Splošne avdience v sredo, 31. maja, se je udeležila Miriam Rose Ungunmerr Baumann, avstralska aboridžinska aktivistka, učiteljica in umetnica. Srečala se je tudi s papežem Frančiškom ter Vatikanskim muzejem poklonila eno od svojih slik.

Andreja Červek – Vatikan

Miriam Rose Ungunmerr Baumann je ena najvidnejših aboridžinskih osebnosti: borka za pravice avstralskih staroselcev in prva aboridžinska učiteljica. Rodila se je leta 1950 v kraju Daly River na severu Avstralije. Obiskovala je katoliško šolo za aboridžine Kormilda College ter leta 1975 postala prva učiteljica aboridžinskega porekla. Pozneje se je vpisala še na državno univerzo Deakin, kjer je leta 1988 diplomirala iz umetnosti.

Duhovnost, ekologija ter sprava med Cerkvijo in avstralskimi staroselci so glavni elementi, ki spremljajo njeno umetnost in delo na splošno. Baumannova se je v Rimu udeležila tudi slovesnosti ob 50. obletnici diplomatskih odnosov med Avstralijo in Svetim sedežem. Ob tej priložnosti je vatikanskemu etnološkemu muzeju Anima Mundi podarila eno od svojih slik, ki jo tako kot številna druga umetniška dela, na primer znameniti križev pot aboridžinov, navdihujejo staroselska in krščanska izročila.

Slika, ki jo je Baumannova med splošno avdienco pokazala tudi papežu Frančišku, prikazuje sušno obdobje na severu Avstralije. Poimenovala jo je »V naravi srečujem Boga« in za Radio Vatikan pojasnila, da slika »prikazuje znamenja, ki jih daje narava, da bi naznanila konec deževnega obdobja, na primer prihod kačjih pastirjev in pojav azijskih brancinov v reki«. Povezava med temi naravnimi pojavi in njeno katoliško vero je jasna: narava je prostor, kjer se srečuje z Bogom in kjer najde Boga.

Prihod Miriam Rose Ungunmerr Baumann v Italijo sovpada s Tednom avstralske sprave, ki vsako leto v ospredje postavlja pomembnost in vrednost aboridžinske zgodovine in kulture. Temeljnega pomena je, da se gradnja mostov med avtohtonimi in neavtohtonimi prebivalci razume v smislu sprave. »Gre za to, da se mi učimo o vas in da se vi učite o nas,« je dejala.

Četrtek, 1. junij 2023, 15:34

Zadnje avdience

Preberite vse >