Sveti oče: Vrstniško nasilje uničuje življenje; spoštovati vsakogar v njegovi pristnosti

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sveti oče se je srečal z mladimi in ostarelimi iz Latinske Amerike, ZDA, Evrope ter kolumbijskega predela Amazonije, ki so vključeni v mrežo Scholas Occurrentes. Gre za organizacijo, ki je nastala leta 2001 v Argentini kot kulturni odgovor na politično, ekonomsko in socialno krizo v državi, nato pa se je razširila po vsem svetu, predvsem v revnejših predelih, zlasti zahvaljujoč takratnemu nadškofu Jorgeju Mariu Bergogliu. Scholas je leta 2013 postala papeška fundacija in je ob 10-letnici v Rimu organizirala kongres o »eko-vzgojnih mestih«.

Prihodnje leto v Argentino?

Svetega očeta so ob prihodu v dvorano na Patrističnem inštitutu Augustinianum v neposredni bližini Vatikana sprejeli župani, umetniki, športniki, vplivneži, podjetniki in »prijatelji« Scholas Occurrentes. Tudi tokratno srečanje je bilo v znamenju glasbe, petja, poezije, video posnetkov, izmenjave darov ter predvsem vprašanj za papeža Frančiška.
Prvo mu je prek video povezave zastavila mlada Argentinka. Zanimalo jo je, če bo sveti oče obiskal svojo domovino. Odgovoril je, da bi šel rad prihodnje leto ter dodal: »Bomo videli, če bo mogoče«.
Organizatorji so papežu pripravili tudi posebno presenečenje, saj so se v živo povezali tudi z domom za ostarele v Granadi, kjer Scholas Occurrentes izvaja globalni program »Biti skupaj«, s katerim so začeli med pandemijo.

Pomen vzgoje in izobraževanja za mlade

Daljši odgovor pa je namenil vprašanju s področja vzgoje in izobraževanja, predvsem o potrebi po vzgojnem sporazumu, h kateremu že dolgo poziva v vseh državah. »Koliko mladih danes nima možnosti, da bi končali izobraževanje. Kolikokrat zaradi pomanjkanja spolne vzgoje mladi končajo v komercializaciji ljubezni! Ljubezni se ne sme komercializirati in mladih se ne sme izkoriščati,« je poudaril papež in nadaljeval: »Mlade je potrebno vzgajati. To je dolžnost staršev in celotne družbe. Otroci, ki ne končajo šolanja, so breme za družbo.« Ob tem je sveti oče posvaril pred tem, da bi mladi »komercializirali« ali »bi se jih komercializiralo«. Kot primer je navedel pornografijo, kjer gre za komercializacijo ljubezni. »Oseba, ki ljubi, noče biti izkoriščana na tak način.« »Dobro je, da imajo šole ti dve prednostni nalogi,« je dejal papež Frančišek ter spodbudil delo Scholas Occurrentes na petih celinah: »Nadaljujte, vredno je.«

Spoštovanje pristnosti

Mladi so prek video povezave svetemu očetu zastavili še več vprašanj: eno dekle je zanimalo, kako naj premaga krizo v svoji državi; drugi so spraševali o homofobiji, rasizmu in vrstniškem nasilju. Papež je dejal, da je vrstniško nasilje »zelo resno in uničuje življenje« ter poudaril, da ima »vsak moški, vsaka ženska, vsak fant in vsako dekle dolžnost biti pristen ter pravico biti spoštovan«.
Dodal je, da se beseda »pristnost« veliko uporablja, vendar pa se je ne razume dobro. »Če se oseba izraža na pristen način, jo drugi spoštujejo takšno, kot je«. Papež je nato svoje razmišljanje razširil na krize v svetu in ponovil besede, ki smo jih večkrat slišali v času pandemije: »Krizo moraš prepoznati in imeti moraš nekoga, ki te spremlja, da boš lahko izšel iz nje. Iz konflikta se ne pride, saj je zaprt, iz krize pa lahko prideš, če te kdo spremlja«. Pomenljivo pa je tudi dejstvo, »da iz krize nikoli ne pridemo enaki: ali smo boljši ali pa slabši«.

Maradonov dres kot darilo

Med številnimi darili – od keramičnega kipa Deteta Jezusa do knjig, majic do slik in košar z domačimi izdelki – je papež prejel tudi dres nogometnega kluba Napoli, ki je pred kratkim osvojil naslov prvaka. Izročil mu ga je predsednik kluba Aurelio De Laurentiis, ki je takoj pokazal na številko 10, številko Armanda Maradone, nepozabnega prvaka, ki je bil prav tako Argentinec kot papež. »Vi ste številka 10 v Cerkvi,« je dejal in iz žepa vzel še eno darilo: majhno reprodukcijo Maradonovega stopala iz zlata, z željo, »da bi lahko brcnil stran vse krivice na svetu«, saj je sveti oče vedno prisoten v tem boju. Papež se je ob tem nasmehnil, mu na uho povedal šalo, nato pa sprejel žogo, ki mu jo je izročil eden izmed nogometašev. Zatem je pozdravil nadškofa neapeljske nadškofije Mimma Battaglia, ki mu je povedal, da v Neaplju udejanjajo vzgojni sporazum, zlasti v najtežjih soseskah. »Sami kot Cerkev ne moremo storiti veliko, če pa sodelujemo z drugimi, lahko mlade postavimo v središče in jim pomagamo sanjati, v resnici: resnica namreč premika sanje«.

Spomin na stare starše v Buenos Airesu

V nadaljevanju je sveti oče spregovoril o ostarelih oz. starih starših. Izhodišče za to temo je bilo eno izmed daril, ki jih je prejel: bronasta skulptura, ki predstavlja korenine drevesa. Papež je tako spregovoril o svojih koreninah, o starih starših, s katerimi je v Buenos Airesu preživljal dopoldneve. Dejal je, da je imel milost, da so njegovi stari starši živeli precej dolgo. Prvi dedek je umrl pri njegovih šestnajstih letih, drugi pa ko je bil že škof. Očetovi starši so živeli le nekaj metrov stran od njihovega doma, tako da ga je babica pogosto vzela k sebi, da se je lahko mama posvečala drugemu otroku in kasneje še trem, ki so prišli za njim. Sveti oče je povedal, da je s starimi starši preživel veliko časa, poslušal je njihov jezik, se učil od njih. Z njimi je imel najgloblje pogovore, kot otrok je veliko poslušal in tam se je naučil vrednot.

Pomen korenin

Kot že večkrat, je papež tudi tokrat poudaril, da se je potrebno vedno znova vračati h koreninam. »Družba propade, ko se prekine povezava med koreninami in deblom, ko se posuši. Če ne zajemamo limfe od tam, iz korenin, se posušimo,« je zatrdil papež in ponovno spomnil na besede iz knjige preroka Joela, ki jih pogosto navaja med srečanji z mladimi: »Starčki bodo imeli sanje in mladeniči bodo gledali videnja.« Po besedah svetega očeta to lahko storijo le, če so med seboj povezani. Zlasti mladi »ne morejo sanjati brez korenin, sicer bodo sanjali s prvim pouličnim prodajalcem,« je opozoril sveti oče.

Ne pustiti ostarelih samih

Zatem je izpostavil, da ostareli nimajo pravice, da bi umirali v izolaciji, osamljeni. Spomnil je, da so mu medicinske sestre, ko je kot škof obiskoval domove za ostarele, pripovedovale o ostarelih, ki so jih svojci pustili same več mesecev. Papež je prepričan, da je »odnos med ostarelimi in mladimi naraven. Družba, ki ne skrbi za ta odnos, postane ideologizirana, sektaška. Nekateri deli družbe ostarele skrivajo, medtem ko se je od njih potrebno učiti modrosti,« je še poudaril sveti oče in mladim položil na srce naslednje besede: »Ostarele je treba varovati; ostareli imajo modrost, ki jo lahko predajo, mladi pa se jim morajo približati.«

Adelante, naprej!

Ob koncu srečanja je papež predstavnike mreže Scholas Occurrentes spodbudil: »Adelante. Naprej, ne kakor pirati,« se je pošalil, nato pa so sledili še pozdravi, rokovanja in skupinska fotografija z župani, ki so od svetega očeta prejeli diplomo Šole Laudato si'. To po njegovih besedah »ni cilj, ampak nov začetek«.