Papež sprejel udeležence VI. kolokvija Ustvarjalne skupnosti med krščanstvom in islamom
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Vaša eminenca, hvala za vaše besede.
Njegova kraljeva visokost princ El Hassan bin Talal, dragi bratje in sestre!
Vir veselja je zame sprejeti vas med vašim kolokvijem. To, da se srečujete že šestič, dokazuje vztrajnost na poti medverskega in medkulturnega dialoga, obenem pa tudi dokaz zvestega prijateljstva, ki se nadaljuje kljub menjavanju oseb in odgovornosti. Pravzaprav je vsak od nas kot člen v dolgi verigi: veliko ljudi je šlo pred nami na lepi in zahtevni poti srečevanja in prijateljstva, drugi nam bodo sledili, kot upamo in molimo, potrjujoč tisti občutek bratstva, ki je temelj odnosov med narodi.
Rad bi izrazil svoje spoštovanje in hvaležnost njegovemu veličanstvu jordanskemu kralju Abdulahu II. za njegovo pozornost do krščanskih skupnosti ne samo v svoji državi, ampak tudi do skupnosti na Bližnjem vzhodu, zlasti v časih, ki so jih zaznamovali konflikti in nasilje. Njegovo veličanstvo se ne naveliča ponavljati, da so kristjani teh blagoslovljenih dežel avtohtoni, zato živijo tam, kjer so njihovi predniki živeli dolga stoletja.
Kraljevi inštitut za medverske študije pod prosvetljenim vodstvom princa El Hassana bin Talala ima med svojimi glavnimi cilji ohranjanje in krepitev krščanske arabske dediščine. V zvezi s tem lahko izrazim samo dodatno hvaležnost, saj to poleg tega, da koristi včerajšnjim in današnjim krščanskim državljanom, varuje in utrjuje to dediščino po vsem Bližnjem vzhodu, ki je tako raznolik in bogat z etničnimi skupinami, verami, kulturami, jeziki in tradicijami. Dejansko gre za ljubosumno ohranjanje vsakega koščka tega čudovitega mozaika. Zaželeno bi bilo tudi, kjer je to mogoče, tesno sodelovanje s krščanskimi inštituti, ki imajo isti plemeniti cilj.
Dialog, ki ga izvajate in spodbujate, da bi bil ploden, zahteva stil iskrenosti in medsebojnega spoštovanja, ob zavedanju tako konvergenc kot razhajanj. Osredotočiti se moramo predvsem na prvo, torej na tisto, kar nas povezuje, tako na versko-duhovni kot tudi na etično-moralni ravni. V tem smislu predlagate izpostaviti številne skupne vrednote, kot so češčenje enega Boga, molitev, post, romanje, sočutje, podelitev, skrb za prikrajšane in trpeče kot so: sirote, vdove, bolniki, ostareli, priseljenci, begunci. Verjamemo tudi, da se s smrtjo ne konča vse, ampak da obstaja drugo življenje, večno, kjer bomo Bogu odgovarjali za svoja dejanja in prejeli nagrado ali kazen. Zato je naša skupna zaveza za dobro življenje, ki daje slavo Bogu in veselje vsem, ki jih srečamo na našem zemeljskem romanju.
In nočem vas zapustiti, ne da bi rekel zadnjo besedo. Srečal sem veleposlanika, spomnil me je na dramo Turčije in severne Sirije. Naše srce je blizu tudi mnogim ljudem, ki so utrpeli ta strašni potres. Molimo zanje in naredimo vse, kar lahko, da jim pomagamo. Tu so muslimani, kristjani, naši bratje in sestre.
Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za to srečanje. Naj vas Bog blagoslovi in podpira vaša prizadevanja za rast sveta, kjer bodo lahko vsi živeli kot bratje in sestre, v miru, varnosti in dostojanstvu. Prosim, molite tudi zame. Hvala.
