Papež sprejel montfortske misijonarje. Peljite naprej tri Božje poteze: bližino, sočutje in nežnost
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Dragi bratje in sestre, dobrodošli!
Vesel sem, da vas lahko srečam ob vašem osemintridesetem generalnem kapitlju, ob obletnicah rojstva in kanonizacije vašega ustanovitelja. Ob praznovanju več kot treh stoletij življenja in služenja ste si izbrali geslo svojega delovanja: »Upajte si tvegati za Boga in za človeštvo. Naša ustvarjalna zvestoba». Res je, ne gre za mumificirano zvestobo, ampak kreativno! To so besede, ki dobro spominjajo na vrednote, ki so poživljale sv. Ludvika Marijo Grigniona Montfortskega na začetku vaše zgodovine.
Živel je v času, ki je bil za Cerkev in družbo zaznamovan z zahtevnimi izzivi: znan kot »doba racionalistov in svobodnjakov« in hkrati »zibelka janzenizma«. Spričo teh provokacij se je sv. Ludvik Marija najprej vprašal, kaj je njuna skupna korenina, in jo prepoznal v prevelikem zaupanju ljudi v modrost sveta na škodo primata Božje modrosti. Zaradi tega se je vrgel z ustvarjalnostjo in brez strahu v intenzivno pridigarsko dejavnost in pri tem naletel tudi na nerazumevanje znotraj in zunaj Cerkve. Vedno se zgodi tako. In nikoli ni odnehal, je še naprej oznanjal ter spodbujal ljubezen do resnične modrosti s pobožnostjo do Marije, vse do svoje smrti, ki prišla pri komaj triinštiridesetih letih, v Vendeju, med misijonom. Vi pričujete o sadovih njegovega poguma. Prisotni ste v triintridesetih državah, z več kot sedemsto redovniki, skupaj z brati sv. Gabriela, Hčerami modrosti in Pridruženimi laiki. To je lepo!
Pastoralnih izzivov tudi danes ne manjka: na primer individualizem, ki vsakega zapira v svoj mali svet; relativizem in hedonizem, ki postavljata užitek ali osebno korist za merilo vsake izbire; potrošniška sebičnost, ki vodi v otopelost srca bogatih in ustvarja krivice ter neenakosti na škodo revnih.
Pred vsem tem vam je sv. Ludovik Marija zapustil program življenja in delovanja, ki je vedno aktualen: »iskati, zreti, razkrivati Modrost v srcu sveta in obsojati njeno lažno modrost« (Pravilo življenja, Uvod ), in to po zgledu in s pomočjo Marije. Izpostavil bi tri vaše vrednote, ki se mi zdijo pomembne in aktualne: gostoljubnost, mednarodnost in nežnost.
Evangelij nam prikazuje Marijo kot tisto, ki je, da bi sprejela vase Jezusa, Očetovo modrost, pogumno sprejela popolno spremenitev svojega življenja, svojih navad, svojih sanj in svojih odločitev. Tako je ohranila in dala svojim bratom ljubezen, ki jo je prejela v Nazaretu, na Kalvariji in v dvorani zadnje večerje, kjer je v luči velike noči ponižno delila življenje prve skupnosti. Gostoljubnost – o kateri bi rad najprej spregovoril – je bila temeljna razsežnost Marijinega bivanja in njenega poslanstva. Po njenem zgledu tudi vas pozivam, da jo uresničujete v svojih domovih in do ljudi, ki vam jih Bog zaupa. Naš svet zelo potrebuje sprejemanje in ko ga sprejema, potrebuje ustvarjalnost, da postanemo blizu vsem, tudi v novih situacijah, ki zahtevajo hitre odgovore. Sprejemati z odprtim srcem.
Za vas je ta vrednota obogatena, kot pričevanje vaše prisotnosti tukaj, z različnimi barvami mednarodnosti, večkulturnosti in medgeneracijskega dialoga. V nedavnem dokumentu ste zapisali, da ima današnji živi obraz sv. Ludvika Marije v vas »dobro izrazite poteze Evrope z bleščečimi poudarki Karibov, Latinske Amerike, Afrike in Azije« (Pismo kapitularja sobratom, Rim, 20. maj 2017). Resnično je in tako muzikalno ter bogato z nasmehi, solzami, očmi in usti vseh sester in bratov, razkropljenih po vsem svetu (glej ibid). In morda vam bo kakšen kanonist rekel: »Ampak to je neuporabno, to ni kanonična definicija tega, kaj je neki inštitut. Gre za živahno definicijo in to mi je všeč. Gre za lepo podobo evangeljske skupnosti, pravi dar za vsakogar! Cenite ga, gojite in širite s svojim pričevanjem.
Nazadnje bi vas rad spomnil, da kreposti, o katerih smo govorili, cvetijo na vseh ravneh, ko se ljudje počutijo ljubljene in spoštovane. Montfort nas je tega naučil, ko nam je pokazal na nežne Marijine roke, ki nas vse sprejema kot otroke (prim. Traktat o pravi pobožnosti do Marije, št. 48). Pustite se objeti njenemu materinskemu objemu in z enako nežnostjo objemite drug drugega; nežnost. To bo pomagalo vam in ljudem, ki jih srečate, da boste iz sebe izvabili in delili najboljše ter v luči te podelitve spoznali, kaj Gospod od vas zahteva za vašo prihodnost. Če hočeš biti pogumen in ustvarjalen, si prisvoji Marijino nežnost in jo dajaj vsem, vedno! Toda nežnost ni sladica, ki bi jo lahko kupili. Nežnost poraja prijaznost, ki je močna. Imeti mehko srce kaže na moč srca, da postaja mehko. Ne pozabite, da je nežnost ena od treh Božjih potez. Bog je blizu, nežen in sočuten. Nežnost, sočutje in bližina. Opravite spraševanje vesti s tem: »Sem bil danes blizu ali sem se malo branil? Sem bil sočuten ali sem obsodil pol sveta? Sem bil nežen?« Peljite naprej te tri Božje poteze: bližino, sočutje in nežnost.
O tem je pričeval pater Olivier Maire, monfortski misijonar, ki je umrl, ker je v skupnost sprejel človeka, ki je naredil napako, zelo problematično osebo, ki pa ji je želel dati streho in upanje za prihodnost. Njegova velikodušnost in pogum sta ga zaradi nore in nerazložljive geste stala življenja. In ko sem blizu njegovim tukaj prisotnim staršem in sorodnikom, vas vse vabim, da cenite njegov zgled. Sprejel je brata tako, da je odpustil njegovo preteklost in sprejel brez preračunavanja, z željo dati mu z nežnostjo ljubezen. Tako zelo potrebujemo, da se naučimo tako ljubiti, rasti v tej ljubezni, biti blizu, sočutni in nežni.
Zaradi tega sem lani hotel posvetiti Cerkev in ves svet, še posebej Ukrajino in Rusijo, Brezmadežnemu Marijinemu Srcu. In prosim vas, ki ste Marijina družba, da obnovite to izročitev in to prošnjo. Nebeška Mati naj nam vsem pomaga, da bomo s pogumom in ustvarjalnostjo iskali poti odpuščanja, dialoga, sprejemanja in miru za vse človeštvo. Iz srca vas blagoslavljam in vas prosim, da molite zame.
