Papež vrhu G7: Celostni koncept varnosti kot temelj mednarodnega sodelovanja

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče zagotavlja molitev za uspeh vrha voditeljev držav skupine G7, ki so zbrani v Hirošimi, da bi pokazal »daljnovidno vizijo pri postavljanju temeljev za trajni mir ter stabilno in dolgoročno trajnostno varnost«, kot zapiše v pismu hirošimskemu škofu Alexisu Mitsuruju Shirahami.

Uporaba jedrske energije v vojne namene je zločin

Odločitev, da se srečanje odvija v Hirošimi, je po papeževih besedah zelo pomenljiva, še posebej zaradi stalne nevarnosti uporabe jedrskega orožja, pri čemer spomni na svoj obisk spomenika miru v Hirošimi med potovanjem v Japonsko leta 2019.

»Ko sem tam stal v tihi molitvi in razmišljal o nedolžnih žrtvah jedrskega napada pred desetletji, sem želel ponovno poudariti trdno prepričanje Svetega sedeža, da je uporaba jedrske energije v vojne namene danes bolj kot kdaj koli prej zločin ne le proti dostojanstvu človeka, ampak tudi proti kakršni koli možni prihodnosti našega skupnega doma.«

Svetovna varnost mora biti celostna

Odgovorni moški in ženske zdaj z zaskrbljenostjo zrejo v to prihodnost, zlasti po izkušnji globalne pandemije in nenehnih oboroženih spopadov v različnih regijah, pri čemer papež izpostavi »uničujočo vojno, ki se zdaj odvija na ukrajinskih tleh«. Dodaja, da so dogodki zadnjih nekaj let »jasno pokazali, da lahko naša človeška družina le skupaj, v bratstvu in solidarnosti, poskuša zaceliti rane ter zgraditi pravičen in miren svet«.

»Dejansko postaja vse bolj očitno, da je v večpolarnem svetu 21. stoletja prizadevanje za mir tesno povezano s potrebo po varnosti in razmislekom o najučinkovitejših sredstvih za njeno zagotavljanje. Takšen razmislek mora nujno upoštevati dejstvo, da mora biti svetovna varnost celovita in mora vključevati vprašanja, kot so dostop do hrane in vode, spoštovanje okolja, zdravstvena oskrba, viri energije in pravična razdelitev svetovnih dobrin. Celostni koncept varnosti lahko služi kot temelj multilateralizma in mednarodnega sodelovanja med vladnimi in nevladnimi akterji na podlagi globoke medsebojne povezanosti teh vprašanj, zaradi česar je treba skupaj sprejeti pristop odgovornega večstranskega sodelovanja.«

Katastrofalne humanitarne in okoljske posledice

Sveti oče izpostavlja, da Hirošima kot »simbol spomina« opozarja na »neprimernost jedrskega orožja za učinkovit odziv na današnje velike grožnje miru ter za zagotavljanje nacionalne in mednarodne varnosti«. Dodaja, da je treba upoštevati »katastrofalne humanitarne in okoljske posledice uporabe jedrskega orožja« ter tudi »zapravljanje in zlorabo človeških in ekonomskih virov, ki jih povzroča njegova proizvodnja«. Prav tako ne smemo podcenjevati »posledic trajnega vzdušja strahu in sumničenja, ki ga ustvarja že samo posedovanje tega orožja«, kar po papeževih besedah »spodkopava rast ozračja medsebojnega zaupanja in dialoga«. »V tem kontekstu jedrsko in drugo orožje za množično uničevanje predstavlja multiplikator tveganja, ki ponuja le iluzijo miru.«