Papež: Kjer se zgošča tema sovraštva, potrebujemo dobrodejno razsvetljenje znanja
Andreja Červek – Vatikan
Delegacija univerze Sulkhan-Saba Orbeliani, ki ima sedež v gruzijski prestolnici Tbilisi, se je s svetim očetom srečala ob svoji dvajseti obletnici ustanovitve. Izpostavil je njihovo pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladih in dejal, da izobrazba »mladim generacijam pomaga, da rastejo ter odkrivajo in gojijo najgloblje korenine, da bi zatem dali sadove«. To se tudi »dobro ujema z identiteto Gruzije«, ki jo je papež imenoval »mlada država s starodavno zgodovino«, »dežela, ki so jo blagoslovila nebesa« in na katero ga »vežejo lepi spomini«. Obiskal jo je namreč septembra 2016.
Papež Frančišek je spomnil na patriarha Ilia, ki ga ohranja v svojih molitvah in tudi rad prisluhne njegovim »glasbenim kompozicijam«. »V srcu ohranjam srečanja, ki sem jih imel z njim, še posebej v patriarhalni katedrali, ko sva stala drug ob drugem v znamenju Kristusove suknje; tiste suknje, za katero evangelij pravi, da “je bila brez šiva, od vrha scela stkana“ (Jn 19,23), in ki po izročilu simbolizira enost Cerkve, Kristusovega Telesa,« je dejal papež in dodal, da je univerza Sulkhan-Saba Orbeliani lep zgled »dobrega sodelovanja med katoličani in pravoslavnimi na kulturnem in vzgojno-izobraževalnem področju«.
Iz teme nevednosti v svetlobo spoznanja
Gruzijska beseda za »vzgojo« je “ganatleba”. Izvira iz besede »luč, svetloba« in torej pomeni »prehod iz teme nevednosti v svetlobo spoznanja«, kar je po papeževih besedah zelo zanimivo. »Vzgajati za vas pomeni še enkrat priti na svetlo in je sinonim za razsvetljenje. To je pomenljivo, saj spominja na trenutek, ko v temni sobi prižgemo luč: nič od tistega, kar je v njej, se ne spremeni, a spremeni se videz vsake stvari. Tako je tudi z znanjem, ki se pridobiva na vaši univerzi, ki v središče postavlja dostojanstvo človeške osebe. S študijem in prizadevanjem torej lahko spoznamo sami sebe, kot je pisalo v starodavnem delfskem preročišču.« Po papeževih besedah je to pomembno tudi za vero, pri čemer je navedel besede Evagria Pontica, meniha iz 4. stoletja: »Hočeš spoznati Boga? Začni spoznavati sebe.«
V svetu teme potrebujemo razsvetljenje znanja
»Potrebno je to dobrodejno razsvetljenje znanja, medtem ko se v svetu gosti tema sovraštva, ki pogosto izvira iz pozabe in brezbrižnosti,« je izpostavil sveti oče. »Da, zaradi pozabe in brezbrižnosti je pogosto vse temno in nejasno, medtem ko kultura in izobraževanje obnavljata spomin na preteklost in osvetljujeta sedanjost. To je nepogrešljivo za rast mladega človeka, a prav tako za družbo, saj se propad naroda začne tam, kjer se konča spomin na preteklost. Nasprotno pa je z Božjo pomočjo za izobraženega človeka vse mogoče. Gruzijska kultura vabi, naj je luč vzgoje vedno prižgana in naj ostaja odprto okno vere, kajti obe osvetljujeta sobo življenja,« je dejal in spomnil, da se koren gruzijske besede »luč« pojavi tako v besedi »vzgoja« kot v besedi »krst« in torej povezuje kulturo in vero.
Katoliška Cerkev je pomagala h kulturnemu odpiranju
Sveti oče je nadaljeval, da zgodovina Gruzije pripoveduje o mnogih »prehodih iz teme v svetlobo«, kajti vedno ji je uspelo dvigniti se in zažareti, tudi ko je skozi stoletja večkrat doživela tuje vpade in nadvlado. »Vaš narod, mlad in pogumen, prijeten in zaljubljen v življenje, je znal tudi v najtemnejših obdobjih gojiti pozitivno držo, zahvaljujoč milosti svoje vere in svoje kulture. V tem je vloga katoliške Cerkve dragocena. Omogočila je rodovitno kulturno odpiranje, ki je pomagalo zgodovini države. Vi predstavljate nadaljevanje tega prispevka in lepo je, da na radosten in konstruktiven način negujete služenje katoliški skupnosti na gruzijskih tleh, da bo postala seme, ki daje sadove za vse,« je dejal papež in zbrane povabil, naj nadaljujejo to »ponižno in bratsko služenje«.
Gruzijski humanizem
Ta vloga ustvarjanja prostorov in mostov za dobro države in njegovih ljudi je zapisana v imenu same univerze, ki nosi ime po izjemnem gruzijskem diplomatu Sulkhan-Sabi Orbelianiju, ki je bil človek »pomembne kulture in odprtosti«. »Gruzijci, začenši z mladimi, si zaslužijo imeti vedno večje priložnosti. Hkrati pa si tipični gruzijski humanizem s svojo edinstvenostjo in lepoto zasluži, da ga cenijo tudi drugod, z njegovo umetnostjo, literaturo, glasbo in mnogimi drugimi pomembnimi izrazi, ki se lahko obogatijo v spoštljivi primerjavi z drugimi kulturami. Svetloba naj je zgled tudi tukaj: ne obstaja zato, da bi se jo videlo, ampak zato, da bi lahko videli okoli sebe in videli še več: taka je tudi kultura, ki odpira obzorja in širi meje.«
