Pri papežu finska ekumenska delegacija: Poklicani biti oblikovalci sprave v svetu

Andreja Červek – Vatikan

Po skupnem krstu smo oblikovalci sprave

Papež je v ospredje postavil skupni krst, po katerem smo vsi verniki bratje in sestre. »Božji Sin, ki se je potopil v vodo Jordana na začetku svojega javnega delovanja, je pokazal pripravljenost, da se popolnoma potopi v naše človeško stanje. In mi, krščeni v Kristusu, smo po čisti milosti bili potopljeni vanj: zato se imenujemo in smo Božji otroci po njegovi podobi, bratje in sestre med seboj. S tem da smo prejeli en sam krst, smo ko verniki poklicani, da se zahvaljujemo, saj je s krstno vodo naše življenje bilo spravljeno z Bogom, drugimi in stvarstvom. Smo otroci in zato poklicani, da smo med seboj vedno bolj spravljeni in da smo oblikovalci sprave v svetu.«

Konkretna dela pravičnosti

Krst pa nas prav tako poziva, da z držo zastonjskosti opravljamo dela pravičnosti, s konkretnimi dejanji izkazujemo bližino osebam, ki so žrtve nepravičnosti, odmetavanja, različnih oblik zatiranja in zlasti vojne. »Kot priče vere v Kristusa, ki se je potopil v krhkost našega človeškega stanja, smo se dolžni potopiti v rane oseb v stiski. In to skupaj,« je dejal papež.

Edinost, ki nas združuje

V nadaljevanju je spregovoril o pomembnosti občestva in edinosti. »V skupnosti vseh krščenih vemo, da smo med seboj zedinjeni, tukaj in zdaj, z vsako sestro in bratom v Kristusu, a tudi z našimi materami in očeti v veri, ki so živeli pred nami. Iz popolnega občestva v nebesih nas gledajo in vabijo na skupno pot po tej zemlji.«

Papež je spomnil na sv. Henrika, praznik katerega sovpada z vsakoletnim romanjem finske ekumenske delegacije v Rim, ter ga imenoval »glasnika upanja in sredstvo ljubezni«. Z njim praznujemo »ekumensko občestvo vseh svetih, znanih in neznanih, ponovno rojenih v novo življenje iz krstne vode«. Po papeževih besedah lahko zato sprejmemo izvorno milost krsta in s tem večno življenje. Izpostavil je »veličino edinosti, ki nas združuje« in »pomembnost skupne molitve, vztrajnega dela in neutrudnega dialoga«, da bi presegli ločitve in v skladu z Gospodovo voljo, postali eno v občestvu, da bi svet veroval.

Gorečnost za evangelizacijo

A zgolj zavedanje vsega tega ni dovolj. »Treba je gojiti resnično gorečnost, ki izvira iz ljubezni do občestva, iz želje, da bi premagali proti-pričevanje, ki so ga v zgodovini povzročili spori med kristjani in močno ranili eno Kristusovo telo,« je dejal sveti oče in nadaljeval, da je danes potrebna gorečnost za evangelizacijo, kajti s skupnim oznanjevanjem se lahko ponovno prepoznamo kot bratje in sestre. Jezusovega imena namreč ne moremo širiti brez pričevanja o lepoti edinosti, ki je značilna za njegove učence.

Papež Frančišek, ki je ob koncu avdience z zbranimi molil Očenaš, je povabil k skupni prošnji za »dar te vnete gorečnosti, da se ne bi nikoli utrudili ljubiti, upati, iskati oddaljene, v sebi žareti v želji po oznanjevanju Jezusa in graditi edinost, ki jo On zelo želi«. »Prosimo za dar obnovljene apostolske gorečnosti, s katero bomo druge vernike vedno prepoznavali kot naše brate in sestre v Kristusu, se čutili apostoli, ki jih je Bog spravil, da bi se spravili med seboj in postali graditelji sprave v svetu.«