Papež napisal predgovor h knjigi p. Spadara »Božji zaplet. Jezus v kontraplanu«

Kaj pravite, kdo sem?

Za sodobnike bi Jezus lahko predstavljal paradigmo neprilagojenca, osebe, ki se ne prilagaja, ki se ne pokorava temu, kar je očitno. Dovolj bi bilo že, da bi v evangelijih prebrali odzive, ki so jih sprožile njegove geste. V Markovem evangeliju vidimo, da so njegovi »odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben«. Nekateri pa so odkrito govorili, kakor nam pripoveduje Matej: »Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.« Včasih so Jezusove reakcije ostre in ogorčene: v zrak na primer vrže mize prodajalcev v templju. Ne prilagaja se, ne pokorava se.
Ko spremljamo Jezusa na njegovi poti, vidimo, da zapusti Nazaret, svojo »domovino«. Nasprotuje tistim, ki se imajo za tako vključene, da izključujejo druge; tistim, ki mislijo, da vidijo tako jasno, da so postali slepi; tistim, ki so tako samozadostni pri skrbi za spoljnjevanje postave, da so postali krivični.
Knjiga Božji zaplet nas spremlja pri iskanju Jezusa, ki hodi, ki na poti srečuje ljudi in se trdo spopada s svojim ciljem: Jeruzalemom.
Kdo je? Kaj želi? Jezus hodi po ulicah vasi in uči, ozdravlja bolne in tolaži žalostne. Ljudje so presenečeni in se sprašujejo, kdo je. Tako kot je storil s svojimi učenci, tudi nas gleda v oči in nas sprašuje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«. Čutim, da sprašuje mene. Spričo Jezusove zgodbe to ostaja temeljno vprašanje, ki odmeva prav na straneh te knjige.