Sveti oče: Družina je poklicana biti dejavnik bratstva in družbenega prijateljstva

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče se je na začetku govora članom Foruma družinskih združenj najprej izrazil zahvalo za prizadevanje, da »bi bil glas družin v Italiji glasen«. »Glas, ki se ne pritožuje, ampak predlaga; glas, ki ni ideološki, ampak je sposoben razlagati realnost in potrebe italijanskih družin, zlasti tistih z več otroki, ki so nepravično kaznovane,« je dejal med srečanjem, ki je potekalo v petek, 2. decembra.

Pričevanje o veselju do družine in hvaležnosti

Izpostavil je njihovo pričevanje, da je biti družina radosten dar, kar spodbuja hvaležnost. To je tudi osrednje sporočilo spodbude Amoris laetitia. »Veselje biti družina ne pomeni, da gre vse dobro in da ni težav,« je dejal papež. »Vsi vemo, da je družinsko življenje sestavljeno in srečnih trenutkov in tudi tistih bolečih, iz mirnejših obdobij in težjih, včasih zelo hudih obdobij. Toda obstaja veselje, ki je lahko prisotno v vseh teh situacijah, saj obstaja na globlji ravni in izvira ravno iz tega, da smo družina, ki jo dojemamo kot dar, z globokim občutkom hvaležnosti. To je hvaležnost, ki je najprej namenjena Bogu, nato našim prednikom, prastarim staršem, starim staršem, staršem; seveda pa tudi otrokom in vnukom, saj najmlajši obnavljajo amoris laetitia v starejših in odraslih.«

Še enkrat je želel poudariti, da ne govori o idealni družini, o nekem »standardnem modelu, ki ga je treba uporabiti, da bi bili srečni«. »Vsaka družina ima svojo pot in zgodovino, tako kot vsak človek. Govorim o konkretni resničnosti mnogih družin, kjer se starši in otroci skupaj s starimi starši, tetami, strici, bratranci in sestričnami iz dneva v dan trudijo iti naprej, ne da bi sledili posvetnim modelom, ampak v slogu preprostosti in služenja.«

Spodbujati dobre politike za družine in z družinami

Drugi vidik, o katerem je spregovoril sveti oče, je »spodbujanje dobre politike za družine in z družinami«. Člani Foruma pri tem ne izhajajo iz neke določene ideologije, ampak »iz cerkvenega nauka in družbene prakse Cerkve«, in pri tem uporabljajo »metodo dialoga: pogovarjati se z vsemi institucijami, odgovornimi za družinsko politiko, ne da bi se potegovali za interese ene stranke, ene kategorije, ampak da bi iskali skupno dobro«.

Kot je pojasnil, ta drugi vidik dopolnjuje prvega. »Pravzaprav se krščanska družina nikoli ne more zapreti v svojo lupino; ne more reči: mi smo v redu, drugi naj se znajdejo! Krščanska družina – rekel bi, da vsaka družina, ki temelji na ljubezni – je odprta in pozorna na dogajanje zunaj doma, poskuša biti gostoljubna in solidarna, od sosedstva, stanovanjskih hiš in sosesk do tistih na širši družbeni ravni, pa tudi v drugih državah in na drugih celinah. Družina je poklicana biti dejavnik bratstva in družbenega prijateljstva, ukoreninjena na ozemlju in hkrati odprta v svet.«

Po papeževih besedah to ni neka novost našega časa. Kot je spomnil, so v 19. stoletju misijonarske revije skupaj z zgodbami misijonarjev prinašale novice o oddaljenih deželah in narodih v domove najpreprostejših ljudi. Ta odprtost sodi v DNK Cerkve, ki po svoji naravi »vzgaja za katoliško miselnost, za univerzalno obzorje«.

Doseči preobrat v stopnji rodnosti

V nadaljevanju je papež Frančišek spregovoril o političnem zavzemanju v širšem pomenu besede, kot prispevek k skupnemu dobremu države, »da se družin ne bi izkoriščalo in nato kaznovalo, ampak bi se jih spodbujalo in podpiralo«. »To je edina pot, da dosežemo preobrat v stopnji rodnosti,« je izpostavil in dodal, da je zaradi pobud Foruma »vprašanje rodnosti sedaj v ospredju političnih programov«.

»A gre za to, da od besed preidemo k dejanjem, zatem pa od paliativne oskrbe k resnični in učinkoviti terapiji. Upravičeno pa se ne želite omejiti le na obsojanje problema. To bi bilo preveč enostavno in priročno. Namesto tega poskušate spremljati razvoj dogodkov, spremljati delo pristojnih institucij in ne – kot se pogosto dogaja – kritizirati dela političnih nasprotnikov, temveč s konstruktivno držo pripravljati realne in dokumentirane predloge ter ponuditi nasvet strokovnjakov, ki so nad strankami.«

Vzeti si čas za molitev in pogovor

Sveti oče je zbrane spodbudil, naj hodijo naprej po dveh poteh: po poti veselega pričevanja o družini in poti prizadevanja za dobro politiko za družine in z družinami. Pri tem pa je dodal, naj skrbijo tudi zase, kot pari in družine. »Vzemite si potreben čas za molitev, pogovor med vami zakonci in pogovor z otroki ter za skupnostno življenje v Cerkvi. Družine, ki si želijo prizadevati na ravni združenj in socialnem področju, morajo še toliko bolj gojiti duhovno življenje in duhovnost zakona in družine.«