Papež: S skupnim zgledom bratstva proti kulturi, v kateri je človek človeku volk

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je dejal, da ko nekdo govori o pravičnosti – preroki so nenehno opozarjali na pravičnost in govorili o sirotah, vdovah, tujcih, revnih – se ga označi za komunista. Kar govorijo tudi zanj, da namreč govori o socialnih stvareh, namesto da bi govoril o Bogu.

»A to dvoje gre skupaj: pravičnost, pravičnost srca, je v celotnem Svetem pismu vedno povezana z Bogom in bližnjim. To dvoje gre skupaj. Oziroma: častiti in služiti, častiti in pomagati. Kdor samo pomaga, a ne časti, je dober ateist in nič več. Kdor časti in ne pomaga, je ciničen, je lažnivec. Moramo se boriti, da bi se naša vera spremenila v dela in bi naša dela vodila v vero. Gre za krog,« je dejal in izpostavil, da pogosto prihaja do napačnega razumevanja pastoralnih delavcev: »Vzamejo en del tega, kar smo rekli, ostalega pa ne. In vse postavijo v drug kontekst.«

Bodimo zgled bratstva

Spregovoril je o vojni in priznal, da mu povzroča veliko trpljenja. »Bratje proti bratom. A ne samo to. Misel, da so v enem stoletju bile tri svetovne vojne: 1914-18, 1939-45 in sedaj tale. Misel, da če ne bi izdelovali orožja eno leto, bi se končala lakota na svetu, saj gre za največjo industrijo. Misel, da se povzroči vojno, ko se nek imperij čuti nemočnega in začne ubijati, da bi se čutil močnega, in se uporablja orožje, ki se ga mora prodati ali dati, da bi se lahko izdelovalo novega. Boli me, ko vidim tiste drone, kako letajo nad Ukrajino. So nova orožja, ki se jih preizkuša na račun ljudi, ki umirajo.«

Papežev odgovor je »kultura krotkosti, pravičnega človeka«, pri čemer se je skliceval na preroka Jeremija: »Proti kulturi krutosti, v kateri je človek človeku volk, si prizadevajmo s svojo vero, s skupnimi svetimi knjigami in bodimo zgled bratstva.«

Usposobiti nove voditelje

Delegacija Latinskoameriškega rabinskega semenišča Marshall T. Meyer iz Argentine je papežu Frančišku predstavila predlog za družbeno spremembo, ki sloni na formaciji voditeljev in izhaja iz skupnega duhovnega pogleda. Ta cilj bi naj dosegli v povezavi s Svetim sedežem in prek vzgojno-izobraževalnih središč, centrov za duhovnost in mladinskih gibanj. Argentinski rabin in rektor semenišča Ariel Stofenmacher je za Radio Vatikan izpostavil, da je predlog povezan z razumevanjem potreb današnjega sveta ter s papeževim pogledom na te potrebe, kot sta skrb za revne in zaščita okolja. Postati moramo nosilci sprememb z izobraževanjem, da bi se lahko odločno spoprijeli z družbenimi nadlogami, kot so diskriminacija, revščina, brezposelnost in nasilje vseh vrst, je še dejal Stofenmacher.

Latinskoameriško rabinsko semenišče je glavno duhovno in izobraževalno judovsko središče v Latinski Ameriki. Ustanovljeno je bilo leta 1962 v Buenos Airesu, sedeža pa ima tudi v Montevideu v Urugvaju in Santiagu del Chile v Čilu.