Asti, sestrična čaka na papeža: Najprej ga bom objela, potem mu bom ponudila »bunet«

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pričakala ga bo v stanovanju v Portacomaru, kjer živi od leta 2015, potem ko je ovdovela. Bratranec Giorgio, kot vsi sorodniki v Astiju kličejo Jorgeja Maria Bergoglia, papeža Frančiška, od 13. marca 2013, bo prišel v Piemont na praznovanje njenega 90. rojstnega dne, ki je bil 8. novembra. Carla Rabezzana je pred srečanjem zelo zaposlena. Za soboto, 19. novembra, je treba pripraviti družinsko kosilo s petimi drugimi bratranci in njihovimi družinami, ki bodo prispeli iz Torina, Vaglierana in Tigliole, za Giorgia, sina Maria Bergoglia, bratranca prvega kolena njene matere Ines.

Vez, ki sega skoraj 50 let nazaj
Njuno poznanstvo sega v leto 1974, ko je bil še ne štiridesetletni Jorge Mario jezuitski duhovnik in profesor. »V Frankfurt je odhajal zaradi študija«. V Torino je prišel, da bi se srečal s »sorodniki, s katerimi je ohranil stike«. Od takrat, ko se je pater Bergoglio, pozneje kardinal, vrnil v Italijo, da bi šel v Vatikan, »običajno enkrat na leto«, jo je vedno obiskal v Torinu, kjer mu je Carla, poročena z Angelom in z dvema sinovoma, en teden nudila gostoljubje. »Skupaj sva šla celo k maši,« se spominja. »Že dolgo se je želel vrniti v te kraje – je dejala novinarjem, ki so jo po napovedi obiska papeža Frančiška v Astiju večkrat iskali –, moj rojstni dan je le priložnost.« Moral bi že priti marca 2020, »ko smo že imeli organizirano kosilo«, se je znova spomnila gospa Rabezzana, a je bil projekt zaradi začetka pandemije izpuščen. »On je namreč - nam pove - zelo navezan na to zemljo«.

Gospa Carla, kmalu boste videli svojega bratranca »Giorgia«, ki prihaja na praznovanje rojstnega dne. Kaj mu boste rekli?
Kaj mu bom rekla? Najprej ga bom objela, ker se nisva videla tri leta, od konca leta 2019, pred pandemijo, ko sem šla z družino v Vatikan. In potem bomo poklepetali, tako kot vsaj enkrat na mesec po telefonu, kot sorodniki, ki se imajo radi. Vprašala ga bom glede kolena, ki ga sedaj boli. O tem govori z menoj, ko se pogovarjava po telefonu.

Kaj vam pove papež, ko vas pokliče? Se spomnite časov v Torinu, ko ste ga gostili na svojem domu?
Pogosto se pogovarjava tudi v piemontskem narečju, ker je zelo navezan na to zemljo, ki jo ima tudi za svojo, ne le staršev, in zelo dobro razume narečje, njegovi stari starši so govorili samo to. Pogosto me vpraša »Kako si?« v piemontskem narečju in se nadalje šali v tem narečju. Potem me vpraša o mojih dveh otrocih, eden živi v okolici Torina, drugi pa v provinci Bergamo. Spomniva pa se tudi na moža Angela, ki ga ni več tukaj.

Kaj boste pripravili svojemu bratrancu papežu Frančišku za kosilo? Sladico? Veste, da jo ima zelo rad...
Za sobotno kosilo bomo z drugimi bratranci in sestričnami pripravili nekaj pečenega mesa in veliko zelenjave, on veliko poje, sploh zdaj, nato pa »bunet«, puding na osnovi kakava, značilen za piemontsko kuhinjo. Rojstnodnevno torto pa bomo pojedli v nedeljo, na kosilu s škofom, po maši.

A že veste, koliko časa bo lahko v soboto ostal v vaši hiši?
Ne vem, ker bo potem po mojem »domu počitka«, kot mu v šali pravi, ko me pokliče, morda popoldne opravil še druge obiske. Ne bo pa šel v rojstno hišo svojih starih staršev Giovannija Angela in Rose v Bricco Marmorito, ki je v zaselku tukaj v Portacomaru, saj je tja že večkrat šel tudi kot kardinal.