Sveti oče: Ekonomsko spreobrnjenje bo mogoče, ko bomo živeli spreobrnjenje srca

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Med uvodnimi pozdravi je dejal, da je njihova prisotnost znamenje upanja. »Živimo v dobi, ki jo zaznamujejo dobro znana ekonomska in socialna neravnovesja. Že drugi vatikanski koncil je poudaril, da "razkošje in beda obstajata drugo poleg drugega. Medtem ko maloštevilni razpolagajo s kar največjo močjo odločanja, so mnogi skoraj brez sleherne možnosti, da bi delali iz lastne pobude in z lastno odgovornostjo; hkrati pa jih pogosto najdemo v življenjskih in delovnih razmerah, kakršne niso vredne človeške osebe" (Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, št. 63). V tem kontekstu je nujno predlagati ustrezno ekonomijo, ki bo pomagala rešiti velike težave, s katerimi se srečujemo po vsem svetu.«

Sveti oče je nato s prisotnimi podelil tri vidike, ki se mu zdijo primerni za njihovo podjetniško pot: preroštvo, skrb za odnos z Bogom ter vprašanje dela in uboštva. »Najprej preroštvo. V Svetem pismu je prerok tisti, ki govori v imenu Boga, ki posreduje njegovo sporočilo, s katerim spodbuja k spremembi v okolju, kjer živi. Amos, prerok "pravičnosti", je na primer že v 7. stoletju pred Kristusom obsodil pohlep po razkošju in bogatenju mogočnežev v Izraelskem ljudstvu, medtem ko je bila velika večina prebivalcev zatirana, živela je v lakoti in pomanjkanju. V tako zapletenem kontekstu kot je današnji, ki ga zaznamujeta vojna in okoljska kriza, je na vas, da uresničite svoje poslanstvo kot preroki, ki oznanjajo in gradijo skupni dom, spoštujejo vse oblike življenja, skrbijo za dobro vseh ter spodbujajo mir. Brez preroštva je ekonomsko in v splošnem vse človeško delovanje slepo, saj je ukoreninjeno v sebi. Ko se ekonomija spremeni v finance, vse postane tekoče ali plinasto in na koncu človek ne ve, koliko je tukaj, koliko je tam, saj se. Ena izmed podjetnic na finančno-ekonomskem področju, ki je bila na zelo visokem položaju, mi je nekoč dejala, da je poskušala združiti ekonomijo, humanizem in vero in da je zelo dobro uspelo. Enako je poskušala storiti s financami, humanizmom in vero, vendar pa ni našla izhoda. To mi daje misliti.«

»Drugi vidik se nanaša na skrb za odnos z Bogom. Kakor zemlja, ki je dobro obdelana in negovana, obrodi obilne sadove, tako tudi mi: ko gojimo duhovno zdravje, ko dobro gojimo odnos z Gospodom, obrodimo mnoge dobre sadove. Prerok Amos poudarja: "Iščite Gospoda in boste živeli, … iščite dobro in ne húdo … in Gospod bo z vami". (5,6.14)« Sveti oče je ob tem poudaril, da je junaštvo, ki ga svet danes potrebuje od mladih podjetnikov, lahko trajnostno le, če ima močne korenine. Zbrane je povabil, naj se vprašajo, kako je z njihovimi koreninami. To pa po njegovih besedah ne pomeni iti nazaj, ampak so korenine potrebne za boljšo rast; potrebna je harmonija, usklajenost med koreninami, deblom in plodovi. »Ekonomsko spreobrnjenje bo mogoče, ko bomo živeli spreobrnjenje srca; ko bomo sposobni bolj misliti na pomoči potrebne; ko se bomo naučili postavljati skupno dobro pred dobro posameznika; ko bomo razumeli, da je pomanjkanje ljubezni in pravičnosti v naših odnosih posledica nepozornosti do našega odnosa s Stvarnikom, kar vpliva tudi na naš skupni dom. Tedaj, in morda le tedaj, bomo lahko preusmerili škodljiva dejanja, ki pripravljajo žalostno prihodnost za nove generacije. Ne pozabite, da gojenje odnosa z Gospodom omogoča, da boste imeli močne korenine, ki bodo podpirale projekte, ki se jih želite lotiti.«

Tretji vidik, o katerem je spregovoril papež Frančišek, pa je povezan z delom in uboštvom. Ob tem je spomnil na pričevanje sv. Frančiška Asiškega, ki ni obnovil samo kapele sv. Damijana, ampak je prispeval tudi in predvsem k obnovi Cerkve svojega časa. »To je konkretno storil z ljubeznijo do ubogih in s svojim strogim načinom življenja. Z vrednotama dela in uboštva, ki pomenita popolno zaupanje v Boga in ne v stvari, je mogoče ustvariti ekonomijo, ki povezuje med seboj člane vseh različnih stopenj proizvodnje, ne da bi se medsebojno prezirali, ne da bi ustvarili še več krivic ali živeli hladno brezbrižnost. Po drugi strani pa to ne pomeni imeti radi bedo; proti njej se je potrebno boriti in za to imate dobra sredstva: na primer možnost ustvarjanja delovnih mest, s čimer prispevate k dostojanstvu svojega bližnjega. Z delom namreč Gospod "iz prahu dvigne slabotnega, iz blata potegne ubožca" (Ps 113,7). Tako imamo tu zdravilo v boju proti bolezni bede: delo in ljubezen do ubogih. Bodite ustvarjalni pri načrtovanju dela, to vam bo dalo veliko več moči.«

Sveti oče je nadalje podjetnike spodbudil, naj še naprej ustvarjalno preoblikujejo podobo ekonomije: da bo bolj pozorna na etična načela (prim. Okrožnica Laudato si’, št. 189) in da ne bi pozabila, da mora biti njena dejavnost v službi človeka, ne le peščice, ampak vseh, zlasti revnih. Po papeževih besedah se mora ekonomija prav tako zavedati, da ni nad naravo, ampak da mora skrbeti zanjo, saj so od tega odvisni prihodnji rodovi. »Tvoje podjetje mora poskrbeti, da ne bo več onesnaževalo narave. Nasprotno, odpreti mora poti za obnovo. Eden izmed velikih evropskih znanstvenikov je na srečanju, ki sem ga imel pred šestimi meseci, dejal: "Včeraj se mi je rodila vnukinja in pomislil sem: ubožica, če bo šlo tako naprej, bo morala čez trideset let živeti v svetu, ki bo neprimeren za bivanje". Še vedno lahko spremenimo to težnjo po onesnaževanju, ki uničuje vse.«

Ob koncu nagovora je papež Frančišek podjetnike iz Španije izročil varstvu Device Marije in svetega Jožefa: »Onadva sta znala skrbeti za družino in dom s starševskim srcem. Naj posredujeta za vas, da bi Gospod tudi vam podelil materinsko in očetovsko ljubezen, da boste varovali človeško družino, skrbeli za skupni dom. To je vrlina, o kateri se pri predavanjih iz ekonomije ne govori veliko. Bodite pozorni: ena izmed tvojih glavnih nalog je skrbeti, skrbeti za tvoje, skrbeti za podjetje, skrbeti za tvoje zaposlene, skrbeti za skupni dom, skrbeti za vse. Dober ekonomist, dober podjetnik je skrben. Naj vas Bog blagoslovi. Naj vas Devica varuje. In ne pozabite moliti zame, saj to potrebujem. Hvala.«