Išči

Pri papežu Frančišku trapisti: Sanjati z Jezusom, sanjati svetost

S svetim očetom so se danes, 16. septembra, srečali trapisti, ki se te dni v Assisiju udeležujejo generalnega kapitlja. Papež je z njimi razmišljal o Jezusovih sanjah ter tako nakazal štiri osnovne smernice za strogi cistercijanski red trapistov. Kot je dejal, gre navsezadnje za sanje o svetosti.

Andreja Červek – Vatikan

Sanjati občestvo, sanjati soudeležbo, sanjati misijonskost in sanjati formacijo. Gre za štiri poti, o katerih je sveti oče razmišljal v luči »Jezusovih sanj«. »Te sanje nas gradijo kot osebe in kot skupnost v takšni meri, v kakršni niso naše, ampak njegove, mi pa jih sprejemamo v Svetem Duhu.« To je »prostor lepega in poplačanega duhovnega iskanja«: iskanja »Jezusovih sanj«, torej »njegovih največjih želja, ki mu jih je Oče prebudil v njegovem božansko-človeškem srcu«.

Sanjati občestvo

Janezov evangelij nam prinaša naslednjo Jezusovo molitev: »In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene« (Jn 17, 22-23).

Kot je dejal papež Frančišek, nam ta »sveta Beseda« omogoča, da »z Jezusom sanjamo občestvo njegovih učencev, naše občestvo, v kolikor smo njegovi«. »To občestvo, kar je pomembno izpostaviti, ni v naši uniformnosti, homogenosti, kompatibilnosti, bolj ali manj spontani ali prisilni, ne; je v našem skupnem občestvu s Kristusom in v Njem z Očetom v Duhu. Jezusa ni bilo strah raznolikosti, ki je bila med dvanajsterimi, in zato se niti mi nimamo kaj bati raznolikosti, saj Sveti Duh rad ustvarja različnosti in iz njih oblikuje harmonijo. Naših partikularizmov in ekskluzivizmov pa se, nasprotno, moramo bati, kajti povzročajo ločitve. Sanje o občestvu, ki so lastne Jezusu, nas osvobajajo od uniformnosti in ločitev.«

Sanjati bratstvo

Druga smernica, o kateri je trapistom govoril papež, je bila namenjena sanjam o bratstvu. Izhajal je iz Jezusovih besed, ki jih z ozirom na pismouke in farizeje nameni svojim učencem: »Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija« (Mt 23,8-10).

Tukaj lahko premišljujemo o Jezusovih sanjah o bratskem občestvu, kjer so vsi soudeleženi na podlagi »skupnega sinovskega odnosa z Očetom in v kolikor so Jezusovi učenci«. »Skupnost posvečenega življenja je še posebej lahko znamenje Božjega kraljestva, s tem da pričuje o soudeleženem bratskem slogu med resničnimi in konkretnimi osebami, ki s svojimi omejitvami vsak dan izberejo skupno življenje, pri tem pa zaupajo v Kristusovo milost. Tudi trenutna komunikacijska sredstva lahko in morajo služiti resnični – ne le virtualni – soudeležbi v konkretnem življenju skupnosti.«

Sanjati misijonskost

Evangelij nam govori tudi o »Jezusovih sanjah o Cerkvi, ki je vsa misijonarska«. »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta« Mt 28,19-20. Papež Frančišek je poudaril, da se to naročilo nanaša na vso Cerkev: »Nimamo nekih karizem, ki so misijonarske, in drugih, ki to niso. Vse karizme, ki so dane Cerkvi, so namenjene evangelizaciji sveta; seveda na različne načine, zelo različne, v skladu z Božjo domišljijo' Menih, ki moli v svojem samostanu, ima svoj delež pri prinašanju evangelija v to deželo, pri poučevanju tamkajšnjih ljudi, da imamo Očeta, ki nas ljubi, in da smo na tem svetu na poti v nebesa. Vprašanje je torej: kako je mogoče biti cistercijan, strogega reda, in biti del Cerkve v izhodu? Kako vi živite sladko in tolažilno veselje evangelizacije?« Sveti oče je spomnil, da ima v vseh oblikah evangelizacije prvenstvo vedno Bog in da se v celotnem življenju Cerkve mora vedno razodevati, da pobuda prihaja od Boga, ki nas je prvi ljubil (prim. Evangelii gaudium, 12).

Sanjati formacijo

Ob koncu je papež spregovoril še o četrti poti, kar so sanje o formaciji. Evangeliji nam pokažejo, kako je Jezus vedno skrbel za svoje učence, jih potrpežljivo vzgajal in jim razlagal pomen nekaterih prilik ter z besedo razsvetljeval pričevanje svojega načina življenja in svojih dejanj. Na primer, ko je učencem umil noge, jim je rekel: »Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil« (Jn 13,15). »Učitelj sanja formacijo svojih prijateljev v skladu z Božjo potjo, kar sta ponižnost in služenje.« In tudi potem, ko jim reče: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi« (Jn 16,12). Jezus pomaga razumeti, da je pred učenci pot vere, formacija, ki jo morajo prejeti. In obljubi jim, da bo njihov učitelj Sveti Duh: »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico« (Jn 16,13). Po papeževih besedah je veliko evangeljskih odlomkov, ki govorijo o »sanjah o formaciji po Gospodovem srcu«. »Všeč mi jih je povzeti kot sanje o svetosti,« je dejal in povabil: »Pusti, da milost tvojega krsta obrodi sadove na poti svetosti. Naj se vse odpre za Boga in zato ga izberi, vedno znova izberi Boga. Ne obupaj, saj imaš moč Svetega Duha, ki ti to omogoča. In svetost je navsezadnje sad Svetega Duha v tvojem življenju.«

Petek, 16. september 2022, 13:54