Frančišek Papeški akademiji znanosti: Znanost naj vodijo bratstvo, pravičnost in mir

Andreja Červek – Vatikan

Plenarno zasedanje Papeške akademije znanosti je potekalo v Vatikanu od 8. do 10. septembra 2022 na temo Temeljna znanost za človekov razvoj, mir in zdravje planeta. Zadnji dan, torej v soboto, pa so se udeleženci srečali še s svetim očetom. Tema po njegovih besedah izpostavlja ključna vprašanja, s katerimi se v tem zgodovinskem trenutku spoprijema človeštvo.

Znanost kot ljubezen do resnice in življenja

Akademijo znanosti so papeži želeli imeti že od leta 1604 in to odločitev je Frančišek želel pojasniti z vidika »ljubezni in skrbi za skupen dom«. »Cerkev deli in spodbuja navdušenje za znanstveno raziskovanja kot izraz ljubezni do resnice, do spoznavanja sveta, makrokozmosa in mikrokozmosa, in do življenja v izjemni simfoniji njegovih oblik. Smo del tega vesolja in to smo z edinstveno odgovornostjo, ki izhaja iz dejstva, da smo se pred realnostjo sposobni čuditi in se spraševati “zakaj?“,« je dejal in pripomnil, da torej v osnovi obstaja ta »kontemplativna drža«, ki »jo dopolnjuje naloga skrbi za stvarstvo«.

Dragoceno delo Akademije

Spomnil je na mnoge izjave Papeške akademije znanosti, s katerimi se je v zadnjih letih odzivala na različne situacije, kot so: prehranska kriza in boj proti lakoti, zdravje oceanov in morij, okrepitev revnega prebivalstva v primerih nenadnih klimatskih nesreč, vlaganje v bioekonomijo na revnih območjih, vlaganje v enakost pri spoprijemanju s problemi, ki jih je povzročila pandemija. Omenil je še vzpostavitev mednarodnih standardov o darovanju in presaditvi organov v boju proti trgovini z ljudmi ter spodbujanje zdravstvene rehabilitacije za ostarele in revne. Posebej pa je izpostavil prizadevanje, da bi se znanost in politiko vključilo v preprečevanje jedrske vojne in vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom.

Povezovalni pristop in interdisciplinarnost

Temeljna znanost, kateri je bilo namenjeno plenarno zasedanje, ponuja mnoga nova znanja o Zemlji, vesolju in človekovem mestu v njem, pri čemer je papež z naklonjenostjo izpostavil prizadevanje, da se temeljna znanost poveže z reševanjem aktualnih izzivov, torej »astronomijo, fiziko, matematiko, biokemijo in znanosti o podnebju povezati s filozofijo«, in sicer »v služenju človeškemu razvoju, miru in zdravju planeta«. »Ta povezovalni pristop je zelo pomemben, saj se z dosežki znanosti povečuje naše čudenje nad lepoto in kompleksnostjo narave, s tem pa se poveča tudi potreba po interdisciplinarnih študijih, povezanih s filozofskim razmislekom, ki vodi k novim sintezam. Ta interdisciplinarni pogled, če upošteva tudi razodetje in teologijo, lahko prispeva k iskanju odgovorov na najpomembnejša vprašanja človeštva, ki jih postavljajo tudi nove, včasih dezorientirane generacije.«

Človeško telo nikoli predmet trgovanja

»Znanstvene dosežke tega stoletja morajo vedno voditi zahteve po bratstvu, pravičnosti in miru ter pomagati pri reševanju velikih izzivov, s katerimi se soočata človeštvo in njegov življenjski prostor. Tudi v tem smislu je Papeška akademija znanosti edinstvena po svoji strukturi, sestavi in ciljih, ki so vedno usmerjeni v delitev koristi znanosti in tehnologije s čim večjim številom ljudi, zlasti z najbolj potrebnimi in prikrajšanimi; tako si prizadeva tudi za osvoboditev od različnih oblik suženjstva, kot so prisilno delo, prostitucija in trgovina z organi. Ti zločini proti človeštvu, ki so istočasno povezani z revščino, se dogajajo tudi v razvitih državah, v naših mestih. Človeško telo ne more biti nikoli, ne delno in ne v celoti, predmet trgovanja!« je poudaril papež Frančišek in izrazil zadovoljstvo, da Papeška akademija znanosti aktivno podpira te namene, ter spodbudil k nadaljnjemu delu na tem področju.

Iskati, kar je prav, plemenito, dobro in lepo

»Skratka, pozitivni rezultati znanosti v 21. stoletju bodo v veliki meri odvisni od sposobnosti znanstvenikov, da iščejo resnico in uporabljajo odkritja na način, ki je povezan z iskanjem tega, kar je prav, plemenito, dobro in lepo,« je dejal. Kot je pripomnil, bodo rezultati njihovega dela »pomembni tudi za izobraževalne ustanove in mlajše generacije«.

Vlagati v znanje, ki gradi mir

Sveti oče se je v nadaljevanju govora na člane Akademije obrnil s prošnjo, naj v tem trenutku zgodovine vlagajo v znanje, katerega cilj je izgradnja miru: »Po dveh tragičnih svetovnih vojnah se je zdelo, da se je spet naučil postopoma hoditi v smeri spoštovanja človekovih pravic, mednarodnega prava in različnih oblik sodelovanja. Žal pa zgodovina kaže znamenja nazadovanja. Ne samo, da se stopnjujejo anahronistični konflikti, ampak se ponovno pojavljajo zaprti, pretirani in agresivni nacionalizmi (prim. okrožnica Fratelli tutti, 11), pa tudi nove vojne za prevlado, ki prizadenejo civiliste, starejše, otroke in bolnike ter povsod povzročajo uničenje. Resno skrb zbujajo številni oboroženi spopadi, ki še potekajo. Dejal sem, da gre za tretjo svetovno vojno "po koščkih" – danes morda lahko rečemo "totalno", tveganja za ljudi in planet pa so vse večja. Janez Pavel II. se je zahvalil Bogu, da je bil svet po Marijini priprošnji obvarovan pred atomsko vojno. Žal moramo še naprej moliti zaradi te nevarnosti, ki bi jo morali že zdavnaj preprečiti.«

Papež Frančišek in novi kancler Akademije, kardinal Peter Turkson

Združiti se in razorožiti znanost – oblikovati silo miru

»Da bi premagali bedo, revščino in novo suženjstvo ter se izognili vojnam, je treba uporabiti vse znanje, ki temelji na znanosti in izkušnjah. Z zavrnitvijo določenih raziskav, ki se v konkretnih zgodovinskih okoliščinah neizogibno končajo s smrtjo, se lahko znanstveniki z vsega sveta združijo v skupni pripravljenosti, da razorožijo znanost in oblikujejo silo za mir.  V imenu Boga, ki je vse ljudi ustvaril za skupno srečo, smo danes poklicani, da pričujemo o našem bratskem bistvu svobode, pravičnosti, dialoga, medsebojnega srečevanja, ljubezni in miru ter se izogibamo podpihovanju sovraštva, zamer, delitev, nasilja in vojn. V imenu Boga, ki nam je dal planet, da ga varujemo in razvijamo, smo danes poklicani k ekološki spreobrnitvi, da bi rešili skupni dom in naše življenje skupaj z življenjem prihodnjih generacij, namesto da povečujemo neenakost, izkoriščanje in uničevanje.«

Cerkev je zaveznica znanstvenikov

Papež Frančišek je zato vse zbrane spodbudil, da si še naprej prizadevajo za resnico, svobodo, dialog, pravičnost in mir, ter sklenil: »Katoliška cerkev je danes bolj kot kdaj koli prej zaveznica znanstvenikov, ki sledijo temu navdihu, in to tudi po vaši zaslugi!«