Kardinal Krajewski v molitvi v Izumu, kjer »vojna ne pozna usmiljenja«

P. Ivan Herceg DJ - Vatikan

»Ni besed, ni solz«. Kardinal Konrad Krajewski, elemozinjer papeža Frančiška, ki ga je že četrtič poslal v Ukrajino, izraža v tem stavku pomen težkega dne, ki pusti srce težko od bolečine in ki ga le molitev lahko olajša in blaži. Iz Harkiva, kamor je prispel zvečer, pripoveduje o jutru, ki ga je preživel z msgr. Pavlom Hončarukom, škofom škofije Harkiv-Zaporožje, v Izumu, kraju, ki so ga »pravkar zapustili Rusi« in kjer so bili najdeni posmrtni ostanki približno 500 ljudi.

»Tam smo bili priča 'bogoslužju' - lahko tako rečemo - kjer je 50 mladih moških, predvsem policistov, gasilcev, vojakov, oblečenih v bele kombinezone, izkopavalo in odnašalo iz grobov, pogosto skupnih, trupla ubitih ubogih Ukrajincev, nekaj pokopanih pred 3-4 meseci, nekaj nedavno pokopanih«. Ob tolikšni grozi človek ostane brez besed. »Vem ... je vojna, pojasnjuje kardinal Krajewski, in vojna ne pozna usmiljenja, obstajajo tudi mrtvi. A ko se jih vidi toliko na enem mestu, je o tem težko pripovedovati, to težko razložiti«.

»To je bil res ganljiv trenutek videti, kako so prenašali trupla. Zdelo se je, da to počnejo kot da bi bile njihove družine, njihovi starši, otroci, bratje in sestre. S škofom sva hodila med njimi, ves čas sem molil rožni venec usmiljenja. Tu sva bila vsaj tri ure. Nič drugega nisem mogel storiti. To je bilo – poudarja kardinal – »obhajanje usmiljenja«, popolnoma zastonjska gesta.

»To mi je ostalo še sedaj, ko sem spet v Harkivu in v kapeli mislim na te mlade«. Bil je težak dan, ki ga je zaznamoval tudi obisk policijske postaje, spremenjene v mučilnico.

»Vedel sem, da bom našel toliko mrtvih, vendar sem srečal moške, ki so pokazali lepoto, ki je včasih skrita v naših srcih. Pokazali so človeško lepoto v kraju – ganjeno pravi kardinal Krajewski – kjer bi lahko bilo samo maščevanje. Vendar ne. Na misel so mi prišle besede iz Svetega pisma, da je treba zlo vedno premagati z dobrim. To je gotovost, ki je balzam na rane te vojne«.

Pred dvema dnevoma so na kardinala streljali, a je ostal nepoškodovan, ko je skupaj z dvema drugima škofoma, enim katoliškim in enim protestanskim, v spremstvu ukrajinskega vojaka dostavljal pomoč v Zaporožju. »Prvič v življenju - je dejal za Vatican News - nisem vedel, kam naj pobegnem, ker bežati ni dovolj, vedeti moraš kam«. Na koncu se je vse dobro izteklo, nihče ni bil poškodovan, pomoč so dostavili do zadnjega, tudi rožne vence, ki jih je blagoslovil papež, in tisti, ki so ga prejeli, so si ga takoj dali okoli vratu.