Sveti oče: Potrebujemo kraje, kjer se družine čutijo sprejete, spremljane in nikoli same

Andreja Červek – Vatikan

Papež je na začetku govora spomnil, da »trenutno Evropa, predvsem pa družine v Evropi, živijo trenutek, ki je zaradi vojne v Ukrajini za mnoge tragičen, za vse pa dramatičen«. Pri tem je navedel trditev sveta predsedstva FAFCE, da namreč »očetje in matere ne glede na narodnost ne želijo vojne« in da je družina »šola miru«. »Družine in mreže družin so bile in so v prvi vrsti pri sprejemanju beguncev, zlasti v Litvi, Poljski in Madžarski,« je dejal.

Zveza pri svojem vsakodnevnem prizadevanju za družine opravlja dvojno delo: njihov glas zastopajo v evropskih institucijah in oblikujejo mreže družin po vsej Evropi. Po papeževih besedah je to poslanstvo v popolnem soglasju s sinodalno potjo, ki jo živimo, da bi Cerkev tako postala bolj »družina družin«.

Družine, ki spremljajo družine

Seminar, ki ga je Zveza organizirala v sodelovanju z Dikasterijem za laike, družino in življenje, je osredotočen na pričevanje o lepoti družine. Pozornost usmerja na zmanjševanje rodnosti v Evropi in predvsem v Italiji. »Obstaja zelo tesna vez med to generativno revščino in smislom za lepoto družine. Pričevanje o družbenem dostojanstvu zakonske zveze bo postalo prepričljivo ravno po tej poti, poti pričevanja, ki privlači,« je zatrdil papež in zbrane spodbudil, naj nadaljujejo svoje delo za pospeševanje rodnosti in utrjevanje mrež družin: »To je dragoceno služenje, saj potrebujemo kraje, srečanja in skupnosti, kjer se pari in družine čutijo sprejeti, spremljani in nikoli sami. Nujno je, da se lokalne Cerkve v Evropi in tudi drugod odprejo za delovanje laikov in družin, ki spremljajo družine.«

Trajnostni razvoj in solidarnost med generacijami

»Danes ne živimo le v dobi sprememb, ampak spremembo dobe. Vaše delo se uresničuje v tej spremembi, ki lahko včasih vzame pogum. A z Božjo milostjo smo poklicani, da delamo v upanju in zaupanju, v čustvenem občestvu s Cerkvijo,« je dejal in spomnil na Memorandum, ki ga je lani Zveza sklenila s Svetom evropskih škofovskih konferenc, ter sodelovanje s Škofovsko komisijo EU, v prostorih katere ima Zveza v Bruslju tudi svoj sedež.

Izzivov je po papeževih besedah veliko in vsi so med seboj povezani. Na primer, ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju brez solidarnosti med generacijami. Ta solidarnost pa predpostavlja ravnovesje, a ravno tega ravnovesja danes primanjkuje v Evropi. »Evropa, ki se stara, ki ni generativna, je Evropa, ki ne more govoriti o trajnostnosti in ki je vedno težje solidarna. Zato pogosto poudarjate, da družinske politike ne morejo biti obravnavane kot sredstva državne oblasti, ampak so v prvi vrsti osnovane na interesu samih družin. Naloga držav je, da odstranijo ovire za generativnost družin in da priznajo, da družina predstavlja skupno blaginjo, ki jo je treba nagraditi, saj ima naravne pozitivne posledice za vse.«

V Resoluciji, ki jo je FAFCE izdal oktobra 2021 z naslovom Družine za trajnostni in celostni razvoj, piše, »imeti otroke ne sme nikoli pomeniti pomanjkanje odgovornosti do stvarstva in njegovih naravnih virov. Pojem “ekološki odtis“ se ne sme dodeliti otrokom, saj so neobhodni vir za prihodnost. Soočiti pa se je treba s potrošništvom in individualizmom, pri tem pa videti družine kot najboljši primer optimizacije virov.«

Problem pornografije in najema maternice

Papež Frančišek se je v nadaljevanju dotaknil problema pornografije, ki je zaradi spleta razširjena že vsepovsod in jo je treba »obsoditi ko trajni napad na dostojanstvo moškega in ženske«. »Ne gre le za zaščito otrok – kar je nujna naloga oblasti in vseh nas – ampak tudi pomeni izjaviti, da je pornografija grožnja za javno zdravje. Bila bi resna iluzija misliti, da je družba, v kateri je nenormalno uživanje spolnosti na spletu, ki je razširjeno med odraslimi, sposobno učinkovito zaščititi mladoletnike. Mreže družin so v sodelovanju s šolami in lokalnimi skupnostmi temeljne pri preučevanju in boju proti tej nadlogi ter zdravljenju ran pri tistih, ki se nahajajo v vrtincu odvisnosti.«

»Dostojanstvo moškega in ženske ogroža tudi nečloveška in vedno bolj razširjena praksa “najemanja maternice “, ko so ženske, skoraj vedno revne, izkoriščane, otroci pa obravnavani kot blago,« je poudaril papež.

Pandemija osamljenosti

Ob koncu je spregovoril še o »pandemiji osamljenosti«. »Pandemija je postavila na svetlo neko drugo pandemijo, bolj skrito, o kateri se malo govori: to je pandemija osamljenosti. Če so se mnoge družine ponovno odkrile kot domače Cerkve, je res tudi, da je preveč družin doživljalo osamljenost, njihov odnos z zakramenti pa je pogosto postal zgolj virtualen. Družinske mreže so zdravilo proti osamljenosti. Po svoji naravi so namreč poklicane, da v občestvu s pastirji in krajevnimi Cerkvami nikogar ne pustijo zadaj.«

V središču je družina, ki temelji na zakonski zvezi

»Medsebojna ljubezen med moškim in žensko je odsev absolutne in neomajne ljubezni, s katero Bog ljubi človeka, ki je namenjen, da je rodoviten in se uresničuje v skupnem delu družbenega reda in skrbi za stvarstvo. Družina, ki temelji na zakonski zvezi, je torej v središču. Je prva celica naših skupnosti in kot taka mora biti priznana v svoji generativni, edinstveni in neodtujljivi funkciji. Ne zato, ker je idealna in popolna entiteta, ne zato, ker je ideološki model, ampak zato, ker predstavlja naravno mesto prvih odnosov in generacij: "Ko družina sprejema in gre v srečanje drugim, zlasti revnim  in zapuščenim, je simbol, pričevanje, sodelovanje v materinstvu Cerkve" (Amoris laetitia, 324),« je še dejal sveti oče ter zbrane spodbudil k nadaljnjemu prizadevanju: »Delajte na način, da bo organizacija v celoti namenjena služenju, da bo čim “enostavnejša“ in zmožna odgovoriti na zahteve evangelija.«