Papež: Zgodovina kot pomembna pot dialoga in iskanja mirnih rešitev
Andreja Červek – Vatikan
Prispevek Papeškega odbora za zgodovinske znanosti je po besedah svetega očeta dragocen, tudi zaradi načina, kako poteka: v pogovorih in sodelovanju z zgodovinarji in akademskimi ustanovami, ki želijo proučevati zgodovino Cerkve, a tudi širšo zgodovino človeštva in njegov odnos z dva tisoč letnim krščanstvom.
Pred stotimi leti, 6. februarja 1922, je papež Pij XI. nakazal Cerkvi in civilni družbi odločilno smer, in sicer z znamenjem, ki je bilo za tisto dobo zagotovo presenetljivo. Takoj po izvolitvi je želel svoj pontifikat začeti tako, da se je pokazal v zunanji loži vatikanske bazilike in ne notranji, kot so to storili njegovi trije predhodniki. Pravijo, da so potrebovali skoraj 40 minut, da so odprli tista vrata, ki so že zarjavela, tako dolgo jih ni nihče odpiral. »S tem dejanjem nas Pij XI. vabi, naj se pokažemo svetu, prisluhnemo družbi našega časa in ji služimo,« je dejal papež Frančišek.
Za zgodovinarja je nujno, da sprejema realnost, ki je trdno dokumentirana, in ne beži idealistično v preteklost, ki se zdi tolažilna. »Zgodovinar krščanstva bi moral biti pozoren na sprejemanje bogastva različnih stvarnosti, v katerih se je evangelij skozi stoletja utelesil in se še vedno uteleša, s tem pa poklanja mojstrovine, ki razodevajo rodovitno delovanje Svetega Duha v zgodovini. Zgodovina Cerkve je kraj srečanja in soočanja, kjer se razvija pogovor med Bogom in človeštvom; zanjo je dovzeten, kdor zna združiti misel in konkretnost,« je dejal papež in izpostavil, da teorija in praksa skupaj vodita k resnici.
Odbor spodbuja študij zgodovine, ki je »nepogrešljiv za laboratorij miru«, »kot pot dialoga in iskanja konkretnih in mirnih rešitev za reševanje sporov ter za globlje spoznavanje ljudi in družb«. »Upam, da bodo zgodovinarji s svojimi raziskavami in analizami dinamik, ki zaznamujejo človeške dogodke, prispevali k pogumnemu začetku procesov soočanja v konkretni zgodovini narodov in držav,« je dejal sveti oče. »Sedanje razmere v Vzhodni Evropi vam trenutno ne dopuščajo, da bi se srečali z nekaterimi vašimi običajnimi sogovorniki v okviru konferenc, na katerih že desetletja sodelujete z Rusko akademijo znanosti v Moskvi in zgodovinarji Pravoslavnega patriarhata v Moskvi. Vendar pa sem prepričan, da boste znali izkoristiti prave priložnosti za nadaljevanje in okrepitev tega skupnega dela, ki bo dragocen prispevek k utrjevanju miru.«
Čeprav je zgodovina pogosto prežeta z vojnimi dogodki in konflikti, pa proučevanje zgodovine spominja na »gradnjo mostov, ki omogoča rodovitne odnose med ljudmi, med verniki in neverniki, med kristjani različnih veroizpovedi«. »Vaša izkušnja je bogata s podukom. Potrebujemo jo, ker je nosilka zgodovinskega spomina, ki je potreben za razumevanje pomena ustvarjanja zgodovine Cerkve in človeštva: ponuditi odprtost za spravo med brati, ozdravitev ran, ponovno vključitev včerajšnjih sovražnikov v skupnost narodov, kot so po drugi svetovni vojni to znali storiti ustanovitveni očetje združene Evrope,« je še dejal papež Frančišek in Papeški odbor za zgodovinske znanosti spodbudil k nadaljevanju svojega poslanstva ter k »stalni odprtosti za obzorje zgodovine zveličanja«.
