Papež »Političnemu bratstvu Chemin Neuf«: Politika je srečanje, premislek in delovanje
Papež Frančišek
Dragi prijatelji! Zadovoljen sem, da lahko sprejmem vas, mlade člane »Političnega bratstva Chemin Neuf«. Ko smo se lansko leto srečali, ste svojo udeležbo na dogodku Changemakers v Budimpešti zaupali v moje molitve. Tam ste imeli trenutke srečanj, formacije, pa tudi delovanja v lokalnih združenjih. Način, kako ste živeli ta dogodek, se mi zdi dobro udejanjanje pravega pomena tega, kar je politika, zlasti za kristjane. Politika je srečanje, premislek, delovanje. Politika je srečanje, premislek in delovanje.
Politika je predvsem umetnost srečevanja. Vsekakor to srečanje živimo tako, da drugega sprejemamo in sprejemamo njegovo drugačnost v spoštljivem dialogu. Kot kristjan, pa je še več: ker evangelij od nas zahteva, da ljubimo svoje sovražnike (prim. Mt 5,44), se ne morem zadovoljiti s površnim in formalnim dialogom, kakršna so pogosto sovražna pogajanja med političnimi strankami. Politično srečanje smo poklicani živeti kot bratsko srečanje, še posebej s tistimi, ki se z nami manj strinjajo. To pomeni, da v tistem, s katerim komuniciram, vidim pravega brata, ljubljenega Božjega otroka. Ta umetnost srečanja se torej začne s spremembo pogleda na drugega, z brezpogojnim sprejemanjem in spoštovanjem njegove osebe. Če do te spremembe v srcu ne pride, politika tvega, da se spremeni v pogosto nasilno soočenje, da bi zmagale lastne ideje v iskanju posebnih interesov in ne skupnega dobrega, v nasprotju z načelom, da »enotnost prevlada nad konfliktom« (prim. Evangelii gaudium , 226-230).
S krščanskega vidika je politika tudi premislek, torej oblikovanje skupnega projekta. Politik iz osemnajstega stoletja Edmund Burke je tako razlagal volivcem v Bristolu, da se ne more omejiti na obrambo njihovih posebnih interesov, ampak bi bil raje poslan v njihovem imenu, da skupaj z drugimi poslanci pripravi vizijo za dobro vse države, za skupno dobro. Kot kristjani razumemo, da se politika skozi srečanje izvaja s skupnim razmišljanjem, v iskanju tega splošnega dobrega, in ne zgolj s soočenjem nasprotnih si in pogosto nasprotujočih si interesov. Skratka, »celota je nad delnim« (prim. ibid., 234-237). Tega ne pozabite. In naš kompas za izdelavo tega skupnega projekta je evangelij, ki svetu prinaša globoko pozitivno vizijo človeka, ki ga Bog ljubi.
Končno je politika tudi delovanje. Veseli me, da se vaša Bratovščina ne zadovolji s tem, da je prostor za razpravo in izmenjavo, ampak vas vodi tudi k konkretni zavezi. Kot kristjani moramo svoje zamisli vedno primerjati z bogastvom resničnosti, če ne želimo graditi na pesku, ki slej ko prej popusti. Ne pozabimo, da je »resničnost pomembnejša od ideje« (prim. ibid., 231-233). Zato spodbujam vaše prizadevanje v korist migrantov in ekologije. Ob tem sem izvedel, da so se nekateri od vas odločili živeti skupaj sredi delavske soseske v Parizu, da bi poslušali revne. To je krščanski način politike! Ne pozabite na te vrstice, da je realnost pomembnejša od ideje. Politike se ne počne z ideologijo. Celota je večja od dela, realnost pa večja od konflikta. Vedno iščite realnost in se ne izgubite v konfliktu.
Srečanje, razmislek, delovanje. Tukaj je torej politični program v krščanskem smislu. Mislim, da to dejansko doživljate, zlasti na vaših nedeljskih večernih srečanjih. S skupno molitvijo k Očetu, iz katerega vse izhaja, s posnemanjem Jezusa Kristusa, s poslušanjem Svetega Duha, dobiva vaša skrb za skupno dobro notranjo moč, zelo močno in navdihujočo. Ker se tako izvaja politika kot »najvišja oblika dejavne ljubezni«, kot jo je opredelil papež Pij XI.
Zaustavil bi se še pri nečem, kar je rekel ta prijazni Brazilec. Govoril je o spominu, upanju in »asombru« - tako je bilo, kajne? Ni krščanskega življenja brez tega »asombra«, brez čudenja. Čudenje je tisto, zaradi česar čutim, da sem v Jezusu, z Jezusom. Čudenje, ko vidim veličino Gospoda, veličino njegove Osebe, veličino njegovega programa, občutim veličino blagrov kot programa življenja. In to, spomin ... ali nisi uporabil spomina, kot si rekel? Še ena beseda ... rekel si še eno besedo ... spomin, ki je malo ... upanje, čudenje. Preteklost, prihodnost in sedanjost. Ni prihodnosti brez sedanjosti in ni upanja brez čudenja. Z evangelijem gojite molitev, da boste občutili čudenje srečanja z Jezusom Kristusom.
Moja molitev vas spremlja na tej poti. Zahvaljujem se vam za vaše poslušanje in vas blagoslavljam. In prosim, ne pozabite moliti zame!
In zdaj, vsi skupaj v molitvi, prosimo Gospoda, naj nas blagoslovi. Gospod Jezus, blagoslovi vse nas, ki delamo v tvoji bližini. Blagoslovi naše ideje, blagoslovi naša srca, blagoslovi naše roke. Amen.
