Pri papežu člani Katoliške akcije v Franciji: Videti, presoditi, delovati
Andreja Červek – Vatikan
Sveti oče je začel z evangeljskim prizorom: ko učenca gresta z Jezusom po poti v Emaus (prim. Lk 24,18-35), se najprej spominjata dogodkov, ki sta jih doživela; nato v teh dogodkih prepoznata Božjo navzočnost; nazadnje delujeta tako, da se vrneta v Jeruzalem in oznanita Kristusovo vstajenje.
Videti
Prva stopnja – videti – je po papeževih besedah osnovna. Pomeni opazovati dogodke, ki sestavljajo naše življenje in našo zgodovino, naše družinske, kulturne in krščanske korenine. Pedagogika Katoliške akcije se vedno začne s trenutkom spomina, z anamnezo, torej z razumevanjem smisla tega, kar kdo je in kar je živel, ter z zaznavanjem, kako je bil Bog prisoten v vsakem trenutku. »Prodornost in tenkočutnost Gospodovega delovanja v našem življenju nam včasih preprečuje, da bi ga razumeli v danem trenutku, in potrebna je ta razdalja, da dojamemo skladnost,« je dejal papež in dodal, da se okrožnica Fratelli tutti začne z včasih zaskrbljenim pogledom na razmere v našem svetu. »Lahko se zdi nekoliko pesimistično, vendar je nujno za hojo naprej: "Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti" (Fratelli tutti, 249).
Presoditi
Druga stopnja, o kateri je spregovoril sveti oče, je presojanje oziroma razločevanje: »To je trenutek, v katerem se postavimo pod vprašaj, se pustimo izzvati. Ključno za to fazo je sklicevanje na Sveto pismo. Pomeni sprejeti, da moje življenje gre skozi rešeto Božje besede, ki je – kot pravi Pismo Hebrejcem – "živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč, [...] ter presoja vzgibe in misli srca" (Heb 4,12).« V okrožnici Fratelli tutti je papež izbral priliko o dobrem samarijanu, da bi izprašali svoj odnos s svetom, drugimi in zlasti z najrevnejšimi. »V srečanju med dogodki sveta in našega življenja na eni strani ter Božjo besedo na drugi lahko prepoznamo pozive, ki nam jih namenja Gospod.« Katoliška akcija je v svoji zgodovini razvila »prave sinodalne prakse, zlasti v življenju skupine«. V sinodalni proces je vključena tudi celotna Cerkev, pri čemer je papež izpostavil, da računa na prispevek Katoliške akcije. »Pri tem ne pozabimo, da sinodalnost ni preprosta razprava in niti iskanje večinskega soglasja, kar počne parlament. To ni načrt, program, ki ga je treba izvesti. Ne. Gre za slog, ki ga je treba sprejeti in v katerem je glavni protagonist Sveti Duh, ki se izraža predvsem v Božji besedi, ki jo skupaj beremo, premišljujemo in delimo.«
Delovanje
Ob koncu je spregovoril še o tretjem elementu, to je delovanje. Evangelij nas uči, da mora biti delovanje vedno na pobudo Boga. Sveti Marko poroča, da je po vstajenju Gospod z apostoli sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala (prim. Mr 16,20). Delovanje pripada Gospodu. »Naša vloga je torej podpirati in spodbujati Božje delovanje v srcih ter se prilagajati stvarnosti, ki se nenehno razvija. Osebe, ki jih dosegajo vaša gibanja – mislim predvsem na mlade –, niso več iste kot pred nekaj leti. Danes, zlasti v Evropi, so pripadniki krščanskih gibanj bolj skeptični do institucij, iščejo manj zahtevne in bolj kratkotrajne odnose. Bolj so občutljivi za čustva in zato bolj ranljivi, bolj krhki kot prejšnje generacije, manj zakoreninjeni v veri, a kljub temu iščejo smisel in resnico ter niso nič manj velikodušni. Vaša naloga kot Katoliške akcije je, da se jim približate takšnim, kakršni so, da jim pomagate rasti v ljubezni do Kristusa in do bližnjega ter jih vodite v večji konkretni zavzetosti, da bi bili protagonisti svojega življenja in življenja Cerkve, da bi se svet lahko spremenil.«
Papež se je Katoliški akciji v Franciji zahvalil za velikodušno služenje, ki ga Cerkev zelo potrebuje, zlasti v tem času, za katerega želi, da bi vsak našel ali ponovno našel veselje ob tem, da pozna prijateljstvo s Kristusom in oznanja evangelij.
