Sveti oče: srečanje in dialog, življenjski slog za družbeno prijateljstvo
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Spoštovane gospe in gospodje!
Vesel sem, da se ponovno srečam z vami, ki sestavljate Švedsko akademijo. Zahvaljujem se predsedniku za njegov uvod, posebej zato, da je v središče postavil besedo dialog.
Prepričan sem, da ste tudi vi ugotovili, da dolga kriza pandemije postavlja na težko preizkušnjo sposobnost dialoga z drugimi. Razlog za to so gotovo tako obdobja zaprtja kot tudi dejstvo, da je vsa ta situacija vplivala na ljudi, pogosto nezavedno. Vsak je odkril, da je nekoliko bolj oddaljen od drugih, nekoliko bolj zaprt, morda bolj nezaupljiv; ali pa smo preprosto manj pripravljeni, da bi se srečali, delali drug ob drugem, z veseljem in naporom, da bi zgradili nekaj skupaj. Najprej se je potrebno torej zavedati te stvarnosti, ki ogroža vsakega izmed nas kot osebo, slabi našo sposobnost živetja medosebnih odnosov ter osiromaši družbo in svet. Nevarno je, da bi bila ta težnja, tudi nehote, v korist kulturi brezbrižnosti.
Prepričan sem, da vi, s svojega prednostnega vidika opazovanja, delite to skrb. To potrjujejo besede, ki ste jih vi, gospod predsednik, izrekli pred kratkim, in v katerih se popolnoma prepoznam: »V času krize je vsak majhen korak, ki lahko pripelje človeka do tega, da bi se približal drugim, velikega pomena.« To je vsakodnevno udejanjanje srečanja in dialoga: življenjski slog, o katerem mediji ne pišejo, vendar pa pomaga človeški skupnosti iti naprej, rasti v družbenem prijateljstvu. Šesto poglavje okrožnice Fratelli tutti z naslovom »Dialog in družbeno prijateljstvo« je posvečeno tej izbiri (št. 198-224).
Z vami, akademiki, ki tako rekoč narekujete »utrip« kulturnih dinamik in podeljujete prestižne Nobelove nagrade, želim podeliti to izbiro družbenega dialoga kot glavne poti k novi kulturi. Obstaja nevarnost, da bi vsesplošen razvoj družbenih medijev zamenjal dialog z množico monologov, katerih ton je pogosto agresiven (prim. št. 200). Nasprotno pa družbeni dialog »predpostavlja sposobnost spoštovanja stališča drugega« (št. 203), z iskrenostjo in brez prikrivanja.
Dialog ni sinonim za relativizem, ne; nasprotno, družba je toliko bolj plemenita, kolikor bolj goji iskanje resnice in je ukoreninjena v temeljnih resnicah (prim. št. 206-207); zlasti ko priznava, da ima »vsak človek neodtujljivo dostojanstvo« (št. 213). S tem načelom se lahko strinjajo tako verniki kot neverujoči.
Na tej podlagi smo poklicani skupaj spodbujati kulturo srečanja. »Oborožimo svoje otroke z orožjem dialoga! Naučimo jih dobrega bojevanja, ki ga ponujajo srečanja!« (Vsi bratje, 217).
Spoštovane gospe in gospodje, še enkrat se vam zahvaljujem za vaš obisk. Naj Bog blagoslovi vas in vaše delo, naj blagoslovi vaše drage in vašo državo.
